Zdravilno moč narave, gozda, travnikov, jezer in rek so poznali že starodavni narodi in plemena, še posebno svečeniki, zdravitelji, vrači in šamani. Njihova povezanost z duhovi narave je bila odraz njihovega verovanja in spoštovanja božanstev. Bili so močno povezani z naravo in so čutili tudi tisto, česar oči niso videle. Sodoben način življenja pa je odmaknil človeka od tega izvira, tiste redke trenutke, ki jih preživi v naravi, pa sodobni človek najpogosteje osredotoča le na materialne koristi, ki jih narava ponuja. Vendar sreča ni niti v denarju niti v bogastvu. Človeške duše ne morejo izpolniti bogati hoteli, razkošne jahte in prestižni avtomobili. Duša išče notranji mir in občutek, da živimo v skladu s pravili, ki so dobra in pravična za vsa bitja našega planeta. Hrepeni po pozabljenih vrednotah in občutku pripadnosti do vseh, ki sobivamo na Zemlji. Duša ve, da je življenje samo čudež, je tisti skriti gral, ki ga iščemo povsod drugod, le tam ne, kjer se skriva – v nas samih.
Če se tega zavedamo ali ne, smo del celote, ki je veliko večja od nas. Če priznamo ali ne, v naravi delujejo sile in zakoni, ki so univerzalni, če mi to hočemo ali ne. Če jih prepoznamo in jim sledimo, se lahko naše življenje korenito spremeni. Lahko postane nepozabno popotovanje in mi večni potniki v njem.
Poleg očitne koristi za fizično zdravje človeka, kondicijo, moč, vzdržljivost, spodbujanja imunskega sistema in podobno sprehod po gozdu in v naravi krepi dihanje, ki prezrači pljuča in osvežuje celotno telo in vse organe, intenzivna hoja pa masira notranje organe in spodbuja peristaltiko črevesja. Fitoncidi v gozdnem zraku nam nudijo aromaterapijo. Ker tudi možgani dobijo več kisika, se zmanjša psihična utrujenost, misli se zbistrijo, poveča se izločanje endorfinov in izboljša razpoloženje. Zato z lahkoto iz stanja utrujenosti, brezvoljnosti, apatije in depresije v gozdu preidemo v stanje dobrega razpoloženja in počutja.
Narava pa zdravi tudi na globlji ravni in povleče iz nas mrtve in nepotrebne ostanke raznih čustvenih, psiholoških in drugih procesov ali vsakodnevnega dogajanja v odnosih z drugimi ter osvežuje naše energijsko polje. Včasih rečemo, da nam napolni baterije. Narava vibrira s frekvenco od 10,5 do 11,5 Hz, kar je enako frekvenci možganskih alfa valov, ki se pojavljajo v stanju globoke sproščenosti in predstavljajo most med zavednim in nezavednim. Kadar bivamo v naravi, se naša možganska aktivnost spontano začne prilagajati utripu narave.
Narava nam pomaga, da smo prizemljeni in ukoreninjeni kot debla v gozdu. Stabilnost in povezanost z energijo zemlje je osnovni predpogoj za uspešno življenje in soočanje z vsakodnevnimi izzivi.
Zelo dobrodejno in koristno je preživeti nekaj časa v gozdu oz. v naravi sam. Čas, ki ga preživimo v tišini, ko zavestno opazujemo naravo okoli sebe – kar vidimo, slišimo, vonjamo, okusimo ali otipamo rodi nepozabne občutke. Opazujemo podrobnosti okoli sebe, prisluhnemo tišini gozda in zvokom, ki jih ponuja narava. Vonjamo cvetje, drevesa, zemljo, okušamo plodove in pijemo čisto studenčnico. Sezujemo se in bosi hodimo po travnikih, pomočimo noge v potok in občutimo svežino hladne vode. Prijemljemo kamenje in skale, skorjo dreves, se privijemo k drevesu ali se povaljamo v suhem listju. Tako se povežemo z naravo. Šelestenje vetra v krošnjah dreves je lahko najlepša simfonija. S tistimi, ki stopajo z nami, se lahko pogovarjamo molče. Besede postanejo odveč, delujemo z drugimi čutili. Zelene barve najstarejših prebivalcev planeta so zdravilna masaža za naše oči, na nas delujejo pomirjevalno in nas sproščajo. Okusa gozdne jagode ali borovnice nikjer drugje ne moremo okusiti na enak način. Nočni zvoki v hosti, tisti, ko ti zatrepeče srce ob skoviku sove, se ti vtisnejo v spomin za vedno. Takrat spoznamo, kako pomemben del narave smo, takrat se nam porodijo nove misli, želje in odločitve.
Takrat smo prisotni, tukaj in zdaj, v trenutku življenja, ko ni časa za težave, skrbi, bolečino in strah. Je čas za občutek povezanosti z naravo in vsemi živimi bitji v njej, čas za osebno rast in duhovni razvoj. Je čas, ko dovolimo svojemu notranjemu otroku, da se igra, se svobodno in odkrito izrazi in doživi resnično radost in zadovoljstvo.
Zadnja leta tudi znanstveniki in zdravniki vse bolj prepoznavajo konkretne zdravilne učinke narave in gozda na zdravje ljudi, ki jih proučuje gozdna medicina. Raziskave kažejo, da že daljši sprehod po gozdu človeka pomirja, da se zniža raven kortizola v krvi, znižuje se raven stresnega hormona, raven sladkorja v krvi, umirja se srčni utrip. Redno obiskovanje gozda dolgoročno krepi zdravje in blagodejno vpliva na človekovo življenje. Spodbudni rezultati raziskav vodijo k vse večjemu zanimanju za nove oblike vodenih terapevtskih obiskov gozda in narave po svetu, pri čemer izobraženi vodniki pomagajo obiskovalcem kar najbolj občutiti naravo, se globoko povezati z njo in uživati koristi, ki nam jih radodarno poklanja. Širin joku, gozdna terapija, gozdna kopel ali gozdni selfness je le nekaj imen isti pomen – ozaveščanje dobrodejnega vpliva narave in gozda na naše zdravje, ki ga predstavimo kot preventivno terapijo ob istočasni zavezanosti, da gozdove in naravo ohranjamo za bodoče rodove.
Besedilo: Marija Imperl, Institut Treelogy
Fotografije: Osebni arhiv
