Kolumna Darije Cvikl, strokovnjakinje za gozdni turizem (Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem – VSŠ Bled, članica Sveta za turizem v naravnem okolju in Komisije za Tematske poti Slovenije pri TZS )
Ruski znanstvenik Mihail Semjonovič Vinogradov je življenje namenil raziskovanju zdravilnega vpliva dreves na človekovo zdravje. V zadnjih desetih letih so izsledki njegovih raziskav, pa tudi raziskav mnogih drugih znanstvenikov po svetu (npr. na Japonskem, Kitajskem, Finskem, v Nemčiji) doživeli populistični razcvet in potrdili, kar praktiki ljudskega zdravilstva že desetletja prenašajo iz roda v rod. Drevesa lahko človeka res zdravijo, ga pomirijo in napolnijo z energijo. Delujejo torej lahko blagodejno, terapevtsko in zdravilno. Tudi sicer so strokovnjaki s področja klimatologije in balneologije aktivni v mnogih državah in izdajajo ekspertna mnenja o zdravilnosti določenih območij.
Tudi v Sloveniji smo na področju terapevtskega gozdnega turizma od leta 2018 zelo aktivni. Izsledki raziskave, ki smo jo izvedli pod okriljem Fakultete za turistične študije – FTŠ Turistica, kažejo, da turisti iz 26 različnih držav (vključujoč Slovenijo) rangirajo zdravilno okolje gozda izredno visoko, takoj za ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnega okolja ter neonesnaženosti. Menijo, da gozd omogoča povezanost, duhovno obnovo, zdravljenje, osvežitev in prebujanje. Menijo, da je gozd regenerator avtoimunskega človeškega sistema, da nam daje navdih za ponovno povezovanje z naravo in omogoča stik z lastno naravo, povzroča spokojnost; zasebnost in umirjenost. Rezultati druge raziskave, ki je bila izvedena v Kranjski Gori v juniju leta 2021, so potrdili izredne pozitivne učinke gozda na turista pri merjenju fizioloških (npr. hormonov stresa) in psiholoških (npr. indeks splošnega dobrega počutja) parametrov.
V obdobju nove realnosti zadnjih dveh let pa so se le še pospešile aktivnosti, ki so že leta 2016 privedle do certificiranja prvih zdravilnih in terapevtskih gozdov v Evropi. Obalni bukov gozd Heringsdorf na severu Nemčije je tako postal prvi evropski zdravilni gozd in zdravstveni studio na prostem. Gre za poglobljene interdisciplinarne študije specializiranih ustanov, ki na osnovi preučevanja različnih raziskovalnih disciplin s področja medicine, fitofarmacije, klimatologije, ekonomije, turizma in psihologije poglabljajo razumevanje povezanosti narave z zdravjem in za določeno gozdno območje izdajo certifikat, ki zagotavlja njegovo zdravilnost oz. terapevtski učinek.
V sklopu certificiranja se razvrstitev gozdov obravnava z znanstvenega vidika glede na blagodejne in zdravilne učinke gozda na človekovo zdravje. Na osnovi pridobljenih certifikatov se gozdovi lahko delijo na: gozdove za promocijo javnega zdravja in preprečevanje bolezni, terapevtske gozdove in gozdove za rehabilitacijo, gozdove, ki zagotavljajo posredne socio-kulturne vrednosti (SKV) koristi za zdravje človeka, gozdove za izvajanje turističnih aktivnosti – tudi na temo gozdnega terapevtskega turizma in gozdno turističnih zdravilnih produktov (gozdna kopel, gozdna terapija, gozdni well-being ipd).
Za razvoj popolnoma novih in inovativnih turističnih gozdnih produktov predstavlja pridobitev certifikata zdravilnih in terapevtskih gozdov pomembno izhodišče tudi za Slovenijo. Tako zastavljena razvojna usmeritev namreč predstavlja novo paradigmo v razvoju zdravilnega turizma, ki ni le trajnostno naravnana, ampak ohranja popolnost ekosistemskih storitev, jih časti v popolnoma novi luči znanstvenih spoznanj in omogoča koriščenje SKV gozda brez enega samega posekanega drevesa ali uničevanja podrastja in ogrožanja gozdnega ekosistema. Opredeljena sta predvsem pojma zdravilni gozd in terapevtski gozd. Gre za gozdnata območja, ki so primerna za terapevtsko in/ali zdravstveno uporabo v določenih medicinskih indikacijah in so zaradi svojih različnih lastnosti primerna za širjenje zdravja in dobrega počutja v širokem spektru.
Poudariti pa je treba, da imamo v Sloveniji že kar nekaj dobrih terapevtskih oziroma rehabilitacijskih gozdnih praks iz preteklosti. Kakor je že ugotavljal Franjo Pahernik, inž. (1882–1976), poleg materialnih danosti gozdov: »… moramo ceniti tudi njihov veliki pomen v klimatskem, zdravstvenem in pokrajinsko estetskem oziru.« Klimatsko okrevališče Dom Franc Rozman Stane, ki je v povojnih časih (op. a. po II. svetovni vojni) delovalo v Gozd Martuljku, je bilo ciljno nameščeno na območju, ki je geomorfološko primerno za izvajanje terapevtskih programov z blagodejnimi učinki na dihala. Kot že vsi vemo, tudi t. i. atmosfersko zdravljenje, ki ga je ustoličil Arnold Rikli na Bledu, doživlja pravi pravcati povratek. BBC-jev dopisnik Mahima A. Jain je leta 2019 v svojem potopisnem prispevku imenoval Bled za zibelko modernega zdravljenja (v ang.: birthplace of modern healing). V Nemčiji se v zadnjih šestih letih restavratorske moči heringsdofskega gozda zavestno izkoriščajo na površini 187 hektarjev. Pomislimo samo, kakšen potencial terapevtskega gozdnega turizma imamo v slovenskih gozdovih!
Kaj pa si lahko obetamo v okviru inovativno usmerjene integralne gozdnoturistične ponudbe? Vsekakor veliko mikrospecializacij pri ponudnikih, sicer pa na splošno velja, da programi gozdne medicine vključujejo hojo po gozdu, refleksoterapijo, antistresne vaje, ki spodbujajo vse čute, vizualizacijo in druge psihološke tehnike, kot so meditativne dihalne vaje, glasbena terapija, kromoterapija, klimatska terapija, helioterapija, aromaterapija, uživanje organske hrane, umetniške terapije in delavnice, masažne tehnike in razne druge dejavnosti, ki nas približajo naravnemu okolju, kulturi in tradiciji območja. Poleg znanstvenih dokazov o blagodejnih učinkih gozdnega okolja na človeško telo gozdna medicina temelji na dejstvu, da njen uporabnik potrebuje storitve strokovnjakov, ki bodo načrtovali in izvajali terapevtske postopke z individualnim pristopom in anamnezo za vsakega turista, ki se nastani na zdravilnem gozdnem območju ali v njegovi bližini.
Na koncu naj še poudarimo, da netrajnostna raba gozdov po poročilu EEA 2020 predstavlja eno največjih groženj evropskim habitatom in vrstam. S certificiranjem terapevtskih in zdravilnih gozdov lahko v Sloveniji pristopimo k uveljavljanju povsem nove paradigme v razvoju zdravilnega turizma in turistične miselnosti na splošno. Ta temelji na znanju in vedenju na eni strani in spoštovanju ekosistemskih storitev na drugi ter vseh trajnostnih načel, ki jih navajajo številni evropski dokumenti. Hkrati pa razvoj gozdnega turizma poraja povsem novo generacijo zelenih turistov in zagotavlja zagon spremembe turistične rabe gozdov.
Za vse podrobnejše informacije, predloge ali pobude glede prispevkov v kolumni se obrnite na: info@turisticna-zveza.si.
