Jama Vilenica leži na Sežanskem krasu pri vasi Lokev, v neposredni bližini kobilarne Lipica. Ponaša se z nazivom najstarejše turistične jame v Evropi. Prvi obiskovalci so si jamo z vodnikom ogledovali že leta 1633. Takrat je dal grof Petač (Petazzi) jamo v upravo lokavski župniji, z zaslužkom, nabranim od vstopnin za oglede, pa sta razpolagala oba. K zgodnjemu obiskovanju jame je poleg bogatega kapniškega okrasja zagotovo pripomogla tudi sama lega jame, saj je mimo nekoč vodila pomembna trgovska pot z Dunaja do Trsta. V starejših dokumentih je mogoče prebrati, da so si jamo ogledovali častitljivi obiskovalci, od avstrijskega cesarja Leopolda I. (1660) do cesarja Franca I. (1816 in 1818) ter drugih kronanih glav in znanstvenikov, kot je naravoslovec Balthasar Haquet. Že leta 1809 so bila na vhodni del jame postavljena vrata, takrat je upravljanje v celoti prešlo na lokavsko kaplanijo.
Do sredine 19. stoletja je jama Vilenica slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama na Krasu. Pozneje pa je zaradi različnih okoliščin, med katerimi so zagotovo tudi odkritja novih delov večjih jam v bližini, začela izgubljati obiskovalce. V naslednjih stoletjih so z jamo upravljali različni skrbniki, od gostilničarja Antona Muhe do Tržaškega planinskega društva (Società Alpina delle Giulie – Sezione di Trieste). Jama je ponovno zaživela sredi 20. stoletja, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Člani društva so s pomočjo posameznikov drugih jamarskih društev in zanesenjakov v svojem prostem času postopoma obnovili poti in uredili električno razsvetljavo. 19. maja 1963 je bila jama ponovno odprta za obiskovalce, odprtje pa je pospremila proslava ob dnevu mladosti. V letih, ki so sledila, so jamarji na travniku pred vhodom v podzemlje postavili tudi zidani objekt, ki danes služi kot jamarski dom. Prostori so namenjeni druženju jamarjev ter občasnim dogodkom zunanjih uporabnikov. Leta 2021 je svoje mesto v njih dobila vitrina, v kateri je razstavljena stara jamarska oprema ter primerki fosilov, ki jih je zbiral in hranil preminuli član društva Viktor Saksida.
Različni dogodki potekajo tudi v Plesni dvorani jame. V preteklosti so tam organizirali plese, v zadnjih letih pa predvsem manjše glasbene koncerte. Od leta 1986 se v dvorani vsako leto zberejo literati srednje in vzhodne Evrope na zaključnem dogodku Mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev. Na dogodek spominjajo kamnite plošče, ki stojijo ob poti, po kateri se spustimo v jamo. Na njih so vklesana imena nagrajencev te prestižne nagrade.
Vhod v jamo predstavlja udorna vrtača, skozi katero se spustimo v prvo, Plesno dvorano. Pot se nadaljuje skozi dvorane Drevored kapnikov, Rdečo dvorano in Vilinsko dvorano. Imena dvoran opisujejo njihove prepoznavne značilnosti. Za turistični ogled je urejenih 450 metrov jame, z najnižjo točko 72 metrov pod površjem. Sledi še približno 500 metrov jame, ki je dostopna zgolj jamarjem, imenuje pa se po bratih, ki sta rov odkrila – Fabrisov rov. Na sprehodu po jami lahko opazujemo skrivnostno razsvetljene kapnike, v katerih z malo domišljije prepoznamo različne podobe. Sicer pa je jama domišljijo obiskovalcev burila že v preteklosti. Domačini so namreč verjeli, da v njej prebivajo vile. Po njih je jama tudi dobila ime. Po mnenju jamarjev lahko te vile še danes vidimo v kapnikih Vilinske dvorane, v kateri se zaključi turistični obisk.
Poleg skrivnostnega podzemlja, v katerem se odmaknemo od hitrega vsakdanjega življenja, ima jama tudi sicer posebno mesto v prostoru. Nad njo namreč poteka pozitivna energijska črta, t. i Zmajeva črta. Na travniku pred jamarskim domom je Marko Pogačnik, ki se ukvarja z geomantijo, postavil kamne iz lipiškega kamnoloma, na katerih so vklesani kozmogrami ali kineziogrami, ki predstavljajo povezanost človeka s podzemnim svetom.
Vodeni ogledi v jami Vilenici potekajo od 1. aprila do 31. oktobra, vsako nedeljo in praznik ob 15. uri. Od 1. novembra do 31. marca so ogledi mogoči po predhodnem dogovoru samo za organizirane skupine. Več informacij je objavljenih na uradni spletni strani: https://www.vilenica.com/, sprotne spremembe in novice pa na: https://www.facebook.com/JamaVilenica/.
Besedilo: Špela Prunk, Jamarsko društvo Sežana
