Tam, kjer planina v nebo se zaorje,
tam doli v dolini se koplje Zagorje,
stoletja ga pestuje hribov milina,
rad te imam, zagorska dolina.
Ob vznožju pretaka se Sava igriva
in mojemu kraju podobo umiva,
dolini, ujeti med tri svete gore, zgoditi se hudega nikdar ne more …
Zagorska dolina, Rudi Medved
Med zasavskim hribovjem je dolina ujeta med tri svete gore, kot pravi pesnik. Ponaša se s prelepimi grički in vzpetinami. TD Ruardi Zagorje vam predstavlja priljubljeno sprehajališče Zagorjanov, kjer se malo naprej od letališča Ruardi odpira prelep pogled na podružnično cerkvico sv. Janeza Evangelista v Vinah in na dolino, ki jo tako lepo opisuje Rudi Medved v pesmi Zagorska dolina. Sprehod, ki poteka mimo letališča Ruardi, po zelenih tratah ali gozdnih stezicah do cerkvice, v kateri poleg lepega razgleda obiskovalci v lični hiški lahko kupijo nekaj domačih dobrot z okoliških kmetij, je izredno prijeten. Naj bo zima ali vroče poletje, zaljubljeni v Vine ostajajo zvesti stezicam, ki peljejo na priljubljeno izletniško točko s prelepim razgledom na okolico. Prednost Vin, ki se ponašajo z vsemi prednostmi kmečke idile, je v tem, da so ravno prav oddaljene od mesta in dostopne tudi nezahtevnim pohodnikom. Sama vas in cerkvica imata zanimivo zgodovino.
Vas Vine leži na Vinskem hribu v Zagorju, na nadmorski višini 463 metrov, in ima skrivnostno poreklo. O tem govorijo legende, ki so se po ustnem izročilu prenašale iz roda v rod, ugibanja in nekaj zelo verjetnih podatkov, povezanih z zgodovino gradu Gallemberg (Gamberk), ki so zapisani v zagorski župnijski kroniki. Plemenitaši iz rodbine Gallov so se v te kraje priselili z Bavarske v 12. stoletju. Eden od njih naj bi posestvo na Vinskem hribu razdelil med tri sinove, Gregorja, Andreja in Jurija. Od tod priimki Grečan, Andrač in Jurček. O izvoru imena vasi Vine pričajo korenine opuščenih vinskih trt in kamenje, zloženo v ograjo pod Lisičjimi jamami na Vinskem vrhu. Prisojno lego so domačini izkoriščali za gojenje vinske trte že pred približno 350 leti. In kje so danes vinogradi?
V tistih časih še ni bilo zagorske župnije, tako so se ljudje ob praznikih podajali k maši daleč v prafaro Mengeš. Ta dolga pot se jim je začela upirati, grofovska kri v njih je vzbudila prevzetnost in objestnost. Eden izmed vinskih kmetov je, prepričan, da imajo v Vinah več vina kot vsa mengeška gospoda skupaj, sklenil, da lahko mašujejo kar sami. Legenda pravi, da je ‘maševal’, ogrnjen v slanino tisti dan zaklanega prašiča.
Nebo je poslalo božjo kazen nad prevzetne Vinjane, huda ura je razdejala vinograde, povodenj je zemljo odnesla v dolino. Od takrat v Vinah ne gojijo vinske trte, vsako belo nedeljo pa imajo mašo zaobljube zaradi greha prednikov, ki so se šli ‘špehovo mašo’.
To je edina cerkev v župniji, ki ima od leta 1923 železne zvonove, ker so med prvo svetovno vojno bronaste zvonove prelili v topove. Stene in strop so dolgo prekrivale debele plasti beleža, pod njimi pa so se skrivale izredno bogate zidne poslikave. Ni znano, kdaj so prebelili in prekrili freske. Na pobudo diakona Pavleta Krnca, ki je povabil v Vine vodjo konservatorskega ateljeja Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije akademskega kiparja Franceta Kokalja, so mladi Zagorjani poleti leta 1970 pod njegovim strokovnim vodstvom začeli odkrivati freske. To delo se je nadaljevalo tudi pozneje in freske so leta 1972, potem pa še 2006 zasijale v vsej svoji lepoti. Ključ od cerkvice je na bližnji kmetiji, tako, pa si jih obiskovalci lahko ogledajo.
In kdo smo mi?
Turistično društvo RUARDI aktivno sodeluje pri utripu zagorske občine in Zasavja z ohranjanjem rudarske dediščine, nordijsko hojo in organizacijo izletov po Zasavju in širše.
Ime smo povzeli po znanem meščanskem podjetniku Viktorju Ruardu, ki je od leta 1840 imel v lasti grad Gamberk in zagorski rudnik. Ruardi se imenuje tudi del rudniških površin, kjer danes vodijo sprehajalne poti do vasice Vine in Evroparka mimo letališča ultralahkih letal Letalskega kluba Zagorje in poligona zagorskih lokostrelcev. Viktor Ruard, ki je imel korenine tudi v Belgiji, je bil podjeten tudi na področju turizma. V zapisih lahko preberemo, da je na gradu Gamberk uredil letovišče za goste iz Gradca, Dunaja in Inomosta, kot so v tistih časih rekli Innsbrucku.
TD Ruardi obstaja od leta 1994. Od 3. julija 2007 se društvo aktivno ukvarja z ohranjanjem rudarske dediščine. Takrat je v prostorih uprave zagorskega rudnika na pobudo številnih rudarjev podpisan sporazum med KS Rudnik Toplice, KS Franc Farčnik in TD Ruardi o ohranjanju rudarske dediščine. S pomočjo Rudnika Velenje smo prišli do potrebnih podatkov, predpisov in opreme ter istega leta izvedli prvi skok čez kožo. Seveda smo v dogajanje vključili tudi jamskega škrata Perkmandelca. Revežu je že bilo strašno dolgčas, ker se je ravno zapiral rudnik, a ni bilo nikogar, ki bi mu malo ponagajal. Zdaj je zadovoljen, ker mu ni treba ves čas čepeti v jami in čakati na obiskovalce. Etnografsko dediščino v društvu ohranjamo z obujanjem starih rudarskih običajev, vsako leto zadnjo avgustovsko soboto.
Prav tako organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje nordijske hoje za skupine in posameznike ter na različne načine predstavljamo njene pozitivne učinke na telo. Naši vodniki nordijske hoje so člani slovenskega in mednarodnega združenja INWA (International Nordic Walking Association) z opravljenim mednarodno priznanim tečajem za vodnike.
TD RUARDI je eden od ustanovnih članov Združenje za ohranjanje rudarske dediščine Slovenije (Združenje RUDA), ki povezuje društva in posameznike, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje in popularizacijo rudarske dediščine v njenem najširšem pomenu. Združenje RUDA je od svoje ustanovitve tudi član evropskega združenja Vereinigung Europäischer Bergmanns und Hüttenvereine.
https://www.ruardi.si/
https://www.facebook.com/TuristicnoDrustvoRuardiZagorje
Vabljeni v našo dolino!
Besedilo: Stanislava Radunovič, TD RUARDI, Zagorje ob Savi
Fotografije: TD Ruardi
