Dubravka Kalin je generalna direktorica Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport RS. Turizem pozna v vseh njegovih pojavnih oblikah, saj je bila turistična vodnica, nato vodja poslovalnice turistične agencije, kasneje pa tudi direktorica KTRC Radeče. Z njo smo se pogovarjali o trajnostni nadgradnji turistične panoge v sodelovanju z lokalnim okoljem.
Na Blejskem strateškem forumu ste dejali, da delati v turizmu pomeni biti gladiator. V kakšnem smislu?
Turizem je izjemno intenzivna panoga, v kateri ključno vlogo igramo ljudje in ki v ospredje postavlja tradicionalno vrednoto – gostoljubje. Mnogokrat je velik izziv, kako izpolniti pričakovanja naših gostov ter jih hkrati uskladiti s pričakovanji zaposlenih in lokalnega prebivalstva. Hkrati pa turizem od zaposlenih zahteva, da marsikdaj kljub zahtevnim, delovno intenzivnim in napornim situacijam ohranijo nasmeh na obrazu.
Eden ključnih izzivov turizma je pomanjkanje kadrov. Katere ukrepe pripravljate na tem področju?
Nadaljnji razvoj slovenskega turizma si težko predstavljamo brez intenzivnega vlaganja v človeške vire. Vedno bolj se namreč kaže, da se nabor želenih kompetenc v turizmu spreminja. Vedno bolj so cenjene tudi mehke veščine, ki so ključnega pomena pri delu z ljudmi. Predvsem pa zaznavamo, da je treba poklicem v gostinstvu in turizmu vrniti ugled, zato skupaj s Slovensko turistično organizacijo in gospodarskimi zbornicami izvajamo številne aktivnosti. Izvedli smo kar nekaj delavnic za izobraževalce in svetovalne delavce v šolah, hkrati smo s predstavitvijo poklicev na različnih sejemskih dogodkih poskušali vzbuditi zanimanje za različne poklice. Aktiviran je bil tudi portal Kariera v turizmu: Ustvarjam doživetja, kjer so zbrani ukrepi na nacionalni ravni, kot so npr. štipendije za deficitarne poklice, kadrovske štipendije, plačana praksa, podjetniške spodbude, finančne spodbude za delodajalce …
Na ministrstvu se med drugim ukvarjate tudi z vprašanjem, kako motivirati mlade za delo v turizmu. Se vam zdi, da turizem za mlade ni več privlačno področje? Zakaj?
Turizem je zelo dinamična panoga, ki se zelo hitro prilagaja trendom. Zato mislim, da bo turizem postal za mlade znova privlačen, ko bodo prepoznali možnost, da izkoristijo svoje kompetence in veščine, s katerimi so odraščali. So izjemno mobilni, pametne naprave so jim samoumevne, tako sem prepričana, da se lahko zelo hitro najdejo v digitalnem trženju, pri upravljanju s podatki, blizu jim je trajnostna tematika, obvladajo virtualne tehnologije, pretočne vsebine, družabna omrežja in menedžiranje doživetij. Večji napor bo treba vložiti v nekoliko bolj tradicionalno naravnane poklice, ki so v turizmu tudi nujno potrebni.
Tudi Turistična zveza Slovenije med svoje glavne izzive uvršča pomanjkanje podmladka. Kako mlade pritegniti v turistična društva glede na vaše izkušnje direktorice KTRC Radeče?
Vedno znova ponavljamo iste napake in pričakujemo, da se bodo mladi prilagodili nam. Ampak oni te potrebe nimajo. Odveč je pričakovati, da bomo dobili drugačne rezultate, če vztrajno in vse počnemo na enak način. Zato menim, da je ključ za rešitev v tem, da mlade vključimo na način, ki je njim blizu. Tako imamo tudi več možnosti, da nam bo dolgoročno uspelo pritegniti goste mlajše generacije Z, ki so pravzaprav naši bodoči gostje.
Turistična zveza Slovenije s svojimi programi Turizmu pomaga lastna glava, Več znanja za več turizma, Zlata kuhalnica ter Mladi turistični vodnik mlade usmerja v turizem. Kako ocenjujete naše projekte?
Nekatere stvari morajo biti v turizmu izpeljane od zgoraj navzdol, a seveda v sodelovanju s terenom. Tu mislim predvsem na strateške usmeritve, zakonodajne podlage, razne spodbude in podobno. Za vaše projekte pa je značilen pristop ‘od spodaj navzgor’, ki je ključnega pomena pri gradnji socialnega kapitala in za izgradnjo avtentičnega turizma, ki sta ključnega pomena, če želimo uspešno graditi turizem prihodnosti.
Se vam zdi, da so turistična društva dovolj vključena v razvojne zgodbe slovenskega turizma. Kje jih vidite v skupni strategiji?
Turistična društva se zelo različno odzivajo na možnosti in priložnosti, ki jih ponuja njihovo okolje. V nekaterih okoljih si danes že zelo težko predstavljamo turizem brez izjemno aktivnih turističnih društev, ki so podjetno znala poiskati in razviti potenciale svojega okolja. Matrika produktov v Strategiji slovenskega turizma pa odpira izjemno široko polje možnosti predvsem za razvoj doživetij.
Kakšna je po vašem mnenju največja dodana vrednost 400 turističnih društev in 30 tisoč turističnih prostovoljcev?
Po moji oceni so turistična društva tista, ki lahko zelo uspešno pomagajo graditi most med turizmom in lokalnimi prebivalci, hkrati pa budno oko turističnih prostovoljcev lahko ključno pomaga destinaciji ne samo pri kreaciji avtentičnih doživetij, ampak tudi pri iskanju novih, trajnostno naravnanih rešitev.
TZS je z vami sodelovala že v časih, ko ste bili še direktorica KTRC, zlasti v povezavi z natečajem Moja dežela – lepa in gostoljubna. Zakaj ste se odločili za sodelovanje v natečaju MDLG?
Urejenost je ključnega pomena za vsako okolje, ki želi biti konkurenčno na področju turizma. Brez tega preprosto ne gre. Seveda k temu lahko močno prispevajo lokalne skupnosti in različne službe, a še pomembneje je, da pomen urejenosti začutimo tudi prebivalci, ki v nekem okolju živimo, zato so tovrstne aktivnosti izjemno dobrodošle in učinkovite.
Kaj je poleg lepot in gostoljubnosti še pomembno za uspešen razvoj slovenskega turizma?
Osnovna je zagotovo ustrezna infrastruktura, hkrati bo treba v prihodnje še učinkoviteje vključevati v turizem našo dediščino in elemente, ki odražajo našo identiteto. Le tako se bomo lahko izognili temu, da Slovenija ne postane turistični Disneyland.
Kateri so temeljni poudarki Strategije slovenskega turizma za obdobje 2022–2028, ki bi jih morala poznati vsak prebivalec Slovenije?
Korak za korakom gradimo ‘zeleno zgodbo’ Slovenije, z manjšim odtisom, s kakovostno ponudbo, z večjo vrednostjo za vse ter s pristnim, lokalno izraženim karakterjem destinacij.
Kako lokalno skupnost in domačine vzgajati, da do turistov ne bi postali neprijazni, kar je na najbolj obremenjenih turističnih točkah že realnost?
Po navadi vedno izpostavljamo pozitivne in multiplikativne učinke turizma, vendar je treba priznati, da je turizem lahko tudi zelo invaziven. Zato je pomembno, da turizem raste v sinergiji z deležniki v lokalnem okolju, kolikor je to le mogoče, hkrati pa mora tu odigrati veliko vlogo destinacijski menedžment, ki mora prevzeti vlogo destinacijskega dirigenta. Le tako lahko preprečimo, da destinacijo začne ‘voditi’ trg, ki ne razmišlja ne o uravnoteženosti ne o dobrobiti prebivalcev, ampak zgolj o svojih interesih.
Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv in arhiv TZS
