Ob zaključku letošnjega natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022 smo člane prostovoljne strokovne komisije, ki so pregledali kar 67 slovenskih mest in krajev, 21 jeder, 37 izletniških točk, 19 kampov in glampingov, 7 mladinskih prenočišč ter 32 tematskih poti, vprašali, kakšni so njihovi vtisi, kaj se je spremenilo in izboljšalo ter kje še vidijo možnosti za napredek.
Vodja komisije za kraje Andreja Vesel ob zaključku izbora poudarja, da je bilo letošnje leto izjemno v smislu urejenosti in gostoljubnosti okolja, kar je tudi temeljni smisel projekta MDLG. »Akcija ima res pozitiven vpliv na vse kategorije, saj imamo vsako leto več tekmovalcev in konkurenca med njimi je močna. S tekmovanjem in sodelovanjem na natečaju MDLG imajo vse destinacije priložnost vnovič pokazati, kam sodijo, kako napredujejo v različnih stebrih infrastrukture in ustvarjajo turistične ter ustvarjalne presežke. Zelo smo veseli, da se destinacije zavedajo svojih turističnih potencialov in gastronomskih zgodb, ki jih delajo prepoznavne in avtentične. Na podeželju smo opazili razvoj kulturnega turizma in številne revitalizacije vasi in jeder. Z znanjem in naprednimi tehnologijami in multimedijskimi doživetji so destinacije ustvarile mnoge interpretativne centre. Viden pa je tudi napredek pri novih turističnih produktih, ki nagovarjajo vse tipe obiskovalcev in se dvigajo na višjo raven. Natečaj smo sklenili z mislijo, da je Slovenija iz leta v leto bolj turistično bogata dežela, saj se urejenost in turistična ponudba nenehno izboljšujeta,« pravi.
Doda, da je največja letošnja novost uvedba nove kategorije Izletniška točka. »Ta predstavlja neko posebnost zunaj urbanega okolja, ki je zanimiva za izlet in nosi sporočilo. Če ima dodatno ponudbo ali atrakcijo, je še privlačnejša. Presenetil nas je zares velik odziv nanjo, saj smo obiskali kar 37 edinstvenih izletniških točk, ki so nas prepričale z navdihujočimi zgodbami.«
Letošnja akcija je potekala pod sloganom ‘Kjer je zdravje doma’. Vodja komisije meni, da je vse več zavedanja, da je zdravje najpomembnejše, tako narašča tudi skrb zanj. »Pri ocenjevanju smo imeli kar nekaj primerov dobrih praks in inovativnih produktov, v katere so vpeta vitalna lokalna hrana ali zelišča. Inovativne, a še manj prepoznane so gozdne kopeli, ki so lahko tudi pot do boljšega zdravja in počutja s preživljanjem časa v gozdu. Sprehodi po energijskih nasadih z zdravilnimi učinki ali nabiranje zelišč ter uživanje z blagodejnimi termalnimi vodami so še vedno vodilni turistični produkti. Opažamo pa, da je vse več novih produktov iz naravnih in ekoloških vsebin, izdelkov iz darov narave, kot so pijače, okusni sadeži ali zeliščni pripravki, ter apiterapevtskih programov. Letos smo prepoznali tudi odličen ‘terapevtski’ produkt, in sicer sprehod med energijskim nasadom na malem koščku raja. Pri novih produktih pa se vse več uporablja prijetne naravne materiale, ki nas spominjajo na stare dni,« pojasni in pohvali, da vse več destinacij stopa na sicer dolgotrajno, a potrebno zero waste pot. »Dogodke organizirajo po konceptu zero waste (brez plastike, postrežba v naravnih materialih). V Tednu mobilnosti pa so vse destinacije močno vpete v trajnostni način življenja. Prebivalce spodbujajo k uporabi trajnostne mobilnosti, kot so hoja, kolo ali javni prevoz. Tudi to je lahko način, kako doseči višjo raven kakovosti bivanja in promocijo trajnostnega razvoja turizma.«
Zgodovinska jedra
»Letos smo obiskali 21 zgodovinskih jeder, 9 mestnih, 7 trških in 5 vaških, in ocenjevali njihovo urejenost. Zgodovinska jedra so poleg narave najbolj zaslužna za ustvarjanje predstave o določeni deželi in ljudeh. Tu imamo že zaradi geografske in zgodovinske raznolikosti ogromno pokazati,« pravi Lenka Molek, vodja komisije za jedra, in nadaljuje: »V komisiji delujemo kot prostovoljci trije zaslužni strokovnjaki za področje celostne prenove, trenutno s področij varstva dediščine, urbanizma in razvoja podeželja. Naj spomnim, da je bila celostna prenova zgodovinskih jeder in nato še drugih naselij pomembna evropska naloga pred 40 leti – vanjo v glavnem nismo bili vključeni, sploh pa ne celostno in z evropskimi sredstvi, tako smo na področju urejenosti zgodovinskih jeder za zdaj še manj konkurenčni. Naše urejanje je torej po sili razmer parcialno – jedro se npr. ureja, ker je treba modernizirati komunalo, narediti družbene prostore ipd. Vsak ocenjevalec v naši komisiji ocenjuje dosežke, probleme, presežke s svojega zornega kota, glede na splošne cilje in celoto. Že vsa leta pri ocenjevanju uporabljamo isti opomnik, ki strukturira enotni pristop in omogoča tudi vrednostno oceno. Na koncu sledi primerjava rezultatov in strokovna razprava, ki je običajno zelo živahna in zanimiva. Zlasti nas zanima, kateremu cilju sledijo, kakšno je stanje rehabilitacije, modernizacije, revitalizacije, varstva ter urejenosti za obisk. Glede na to, da ima vedno več jeder posamezne odlične rezultate, iščemo presežke, ki bi bili drugim vzor. Npr. celovitost, obseg in inovativnost urejanja, tako rehabilitacije, revitalizacije v primeru cele vasi (Šmartno v Brdih), neklasična jedra in naloge (novejše mestno območje v Murski Soboti), uspešna rešitev splošnega problema previsokih nivelet (glavni trg v Novem mesto) … Podelili smo že posebno nagrado zavzetih prebivalcev za nove oblike varstva dediščine (Selšček), kar bo, se zdi, tudi v bodoče zaželeno na evropski ravni. Letos je bila skoraj polovica jeder enakovredno ocenjena in naloga izbire najboljšega težavna. Mislim, da smo dobro izbrali.«
Tematske poti
Jože Prah, vodja komisije za tematske poti poudarja, da imamo letos v Sloveniji nekaj novih tematskih poti, nekaj pa jih je obnovljenih oz. jim je bila dodana vsebina. »Komisija je ocenjevala 35 poti, od leta 2011 do danes pa si jih je ogledala skoraj 500. Nekatere se prijavijo ponovno, ko kaj izboljšajo zadevo. Takšnih smo še posebno veseli. V slovenskem prostoru je poti veliko in obstoječim velja dodati nove vsebine ali jih posodobiti – tako kot Mašunsko gozdno učno pot, Polhov doživljajski park, Deskle, Zeleno rego itd.,« pove in doda, da poti vedno navdušujejo, saj med ocenjevanimi ni nobene, ki bi bila nevredna pozitivne ocene, slabo vzdrževana ali brez navdiha. »Imajo dušo in svojstvenost tako v izobraževalnem motivu kot sprostitvenem. Znajo usmerjati obiskovalce in opozarjati na posebnost kraja in ljudi – npr. Čredniška pot po Poljanski dolini ob Kolpi, Učna pot Savus … Mnoge so motor usmerjenega razvoja. Imajo svojo srčnost in znajo biti tudi navihane, tako kot npr. Krškočara. Poti pa imajo tudi dobro izobražene vodnike.«
Poudari, da so obstoječe poti dobro vzdrževane. »Malo jih je v zatonu, ki propadajo. Med letošnjimi ni takšnih, ki bi ne bile v ponos snovalcem! Res pa je, da imajo poti različne finančne in ostale vire, kar se zelo občuti. Vse nimajo enakega posluha lokalne skupnosti ali države.«
Dodaja, da so poti zelo oblegane in nekatere danes beležijo tudi po šestkrat večji obisk kot v preteklosti. »Morda bo treba kje razmisliti tudi o nosilni kapaciteti območja. Res pa je tudi, da je več ljudi, ki hodijo sami. Ponovno pa se je pričel pojavljati vandalizem in tudi smeti lahko najdemo na poteh.«
Pri najboljših jih je najbolj prepričalo, da omogočajo celovito doživetje vsebine, znajo povezati krajinske in regionalne zanimivosti ter usmerjati obiskovalce, istočasno pa povezujejo posamezne udeležence – občine in društva, kulturne ter turistične organizacije in podjetja –, imajo informacijski, izobraževalni in rekreacijski namen. Prav tako imajo vlogo varovanja in ohranjanja narave in kulturne dediščine ter nudijo izjemen izobraževalni – poučni moment ter poleg tega tudi tržni segment, povezan z naravo in doživljajskim turizmom.
Kampi, glampingi, mladinska prenočišča
»Letošnja novost je, da se je večina sodelujočih potrudila izboljšati infrastrukturo in opremo za udobje gostov. Prav v veselje nam je bilo ocenjevati polno zasedene prijavljene kampe, glampinge in mladinska prenočišča,« pravi Nina Počervina in doda, da jo veseli tudi, da je večina prijavljenih svoja prizadevanja za trajnostno ozaveščanje pričela pri zaposlenih, z vključevanjem drobnih elementov pri opremi ter s pridobitvijo različnih certifikatov na področju trajnostnega delovanja v turistični infrastrukturi. In kaj jih je najbolj prepričalo? »Bolje ocenjeni s spoštljivo povezanostjo z naravo, inovativno dodatno ponudbo in animacijo z zabavnimi, kulturnimi in športnimi vsebinami. Na kratko – s svojo avtentičnostjo. Opažamo tudi, da je za turiste vse pomembnejši odnos destinacije in ponudnikov do narave in lokalnih prebivalcev. Zanima jih, kako trajnostna je, povprašujejo po doživetjih, ki so pristna in prinašajo dobro počutje – naj bo to aktivno ali sproščujoče preživljanje prostega časa.«
Besedilo: Mateja Blažič-Zemljič
Fotografije: Arhiv TZS
