Mesto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, bo kmalu evropska prestolnica kulture

0
619

Nova Gorica in italijanska Gorica bosta leta 2025 prva čezmejna evropska prestolnica kulture (EPK). Gre za enega najprepoznavnejših in najprestižnejših projektov Evropske unije, katerega namen je povezati obe mesti, Novo Gorico, Gorico in celotno zeleno obmejno območje, vzpostaviti sodelovanje ter poudariti evropsko dimenzijo. S čezmejnim sodelovanjem pridobiva goriška pokrajina nov, edinstven prostor, v katerem sobiva več narodov in se prepletajo različne kulture.

Nova Gorica je zeleno mesto.

Vzdušje pred letom 2025 se že sedaj močno pozna. Vse več je različnih organizacij, tudi od drugod, ki si za prizorišče svojih dogodkov izberejo ravno Novo Gorico. Vrsta dogodkov se je letos že odvila, svetovni čipkarski kongres, srečanje slovenskih častnih konzulov v tujini, Festival R.O.R., pohod prijateljstva, dnevi saksofonistov, festival vrtnic, Okusi ob meji itd.

Številne prireditve, ki že sedaj vzbujajo veliko zanimanja, bodo tako Novo Gorico v prihajajočih mesecih, posebno v letu 2025, spremenile v kulturno središče izjemnih dogodkov in pestrega spremljajočega dogajanja.

Mestna občina Nova Gorica bo v sklopu naziva evropske prestolnice kulture leta 2025 izvedla vrsto infrastrukturnih projektov, ki bodo namenjeni izvajanju kulturnih programov in obisku turistov od vsepovsod.

Železniška postaja

Infrastrukturni projekti

Na železniški postaji v Novi Gorici bo zaživel EPICenter, izobraževalno središče, ki bo domačim in mednarodnim obiskovalcem pripovedoval o burni preteklosti regije, prikazoval bo zapuščino svetovnih vojn, migracij, družinskih delitev in različnih interpretacij zgodovine. Stalni del njegove razstave bo raziskal tri ključna zgodovinska obdobja: novo stoletje, Evropa in totalitarizmi, povojna Evropa. Sicer bo prostor ob železniški postaji del ‘zelenega’ pasu, ki bo še dodatno povezal obe mesti in je del širše urbanistične zasnove, ki se navezuje na Kostanjevico, park ob Laščakovi vili in mestni gozd Panovec na slovenski strani ter območje ob Kornu na italijanski strani.

Ves ta zeleni pas bo postal dnevna soba obeh mest, ki bo namenjena druženju, rekreaciji, sproščanju, preživljanju prostega časa. Vanjo bo umeščenih še nekaj projektov, ki so del prijavne knjige EPK, denimo igrišče v džungli oziroma košarkarsko igrišče, prostor z otroškimi igrali ter povezava kolesarske steze s prostorom razkladišča z vsebinami, ki bodo omogočale druženje in sprostitev.

V letu 2025 bodo obnovili tudi Laščakovo vilo, palačo, ki je bila zgrajena v neobaročnem slogu in ob kateri se je nedavno odprl preurejen Rafutski park (pravcati botanični vrt s številnimi drevesi in grmovnicami) za obiskovalce.

Med večjimi infrastrukturnimi projekti lahko izpostavimo tudi zeleno točko na območju Lijaka. Na tem območju bo vzpostavljena zelena vstopna točka na območju Vipavske doline z večnamenskim prostorom, manjšo sončno elektrarno, informacijsko pisarno, prodajalno s spominki, izposojevalnico koles, otroškimi igrali, klopmi, ploščadjo za premični gostinski objekt, pitniki, ekološkim otokom itd.

Trg Evrope

Znamenite turistične točke na območju Nove Gorice

Trg Evrope

Trg ima dve imeni, slovensko in italijansko, Trg Evrope ali Piazza Transalpina. Mozaik v središču trga je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 zasnoval tržaški Slovenec, Franko Vecchiet.

Samostan Kostanjevica

Na Kostanjevici nad Novo Gorico že stoletja stojita cerkev in samostan, ki hranita izjemne kulturno zgodovinske bisere. Največji sloves daleč naokoli prinaša znamenita grobnica Burbonov, kjer v kamnitih sarkofagih počivajo zadnji potomci te francoske kraljeve rodbine, vključno z zadnjim francoskim kraljem Karlom X. V sklopu samostana sta še dragocena Škrabčeva knjižnica in vrt, na katerem uspevajo čudovite burbonke.

Trije solkanski mostovi

Nad reko Sočo se bohoti sloviti Solkanski kost, največji kamniti ločni most na železniških progah na svetu. Ta tehnična mojstrovina je bila na začetku prejšnjega stoletja zgrajena kot del znamenite bohinjske železniške proge in še danes služi svojemu namenu. V bližini solkanskega mostu je zgrajen cestni most, na katerem je obiskovalcem poleti na voljo ‘bungee jumping’. Nekoliko niže je speljana še sodobna brv za kolesarje in pešce, ki je vezni člen med obstoječimi kolesarskimi potmi na obeh straneh meje.

Solkanski mostovi

 

 

 

 

Prejšen članekEnergijski zdravilni park Srce
Naslednji članekSlovenj Gradec vabi v še lepši podobi

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here