Edinstven svet sobivanja, sodelovanja in soustvarjanja. Središče inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele v Višnji Gori, kjer se združijo male in velike družine vseh vrst, čebelje, človeške in čebelarske. Prva doživljajska hiša kranjske sivke v Sloveniji pripoveduje zgodbo slovenske avtohtone čebele, ki prihaja z gradu Podsmreka. Poleg tega je prostor za aktivno preživljanje prostega časa, raziskovanje ter snovanje idej in podjetniških izzivov.
V Hiši kranjske čebele je med drugim na ogled virtualno okolje gradu Podsmreka, ki ga je Občina Ivančna Gorica uspešno digitalizirala s pomočjo projekta EMOUNDERGROUNDS. Partnerstvo je občini prineslo priložnost za razvoj pametnega turizma in novih turističnih produktov. Domači javnosti in turistom z rezultati projekta približujemo zgodovino gradu Podsmreka, in sicer z uporabo novih interaktivnih in inovativnih orodij.
Z edinstveno izkušnjo v virtualni resničnosti, multimedijskimi predstavitvami in interaktivnimi projekcijami je Občina Ivančna Gorica oblikovala model turistične ponudbe, ki temelji na izkoriščanju in inoviranju kulturne dediščine, večanju privlačnosti in dostopnosti lokalnega okolja ter razvoju dodatne, na dediščino gradu Podsmreka vezane turistične ponudbe. V projekt, ki temelji na čezmejnem sodelovanju, so vključene občine iz Italije (nosilec projekta je občina Nardo), Grčije, Hrvaške, Slovenije, Albanije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.«
V okviru projekta EMOUNDERGROUNDS so z Občino Ivančna Gorica sodelovali zunanji strokovnjaki z različnih področij, katere smo združili, da je grad Podsmreka zaživel v virtualnem okolju v času. Prvi korak k uspešni digitalizaciji gradu so bile številne študije in analize zgodovine gradu Podsmreka, katere začetek sega v čas 16. stoletja. Za virtualizacijo gradu Podsmreka smo določili obdobje, ko je v gradu prebival Emil Rothschütz.
Gre za obdobje, ki je za slovensko zgodovino, posebno za zgodovino slovenskega čebelarstva, zelo pomembno. V virtualnem okolju popeljemo gledalca v drugo polovico 19. stoletja, ko je bil grad Podsmreka osrednje čebelarsko središče na Kranjskem. Takrat je v njem deloval prej omenjeni čebelar Emil Rothschütz, ki je na gradu začel trgovino s kranjskimi čebelami in imel s tem ključni vpliv na širjenje kranjske čebele po Evropi in svetu.
Potek izdelave digitalizacije gradu Podsmreka
Prejete načrte prenove gradu Podsmreka smo digitalizirali, začenši s tlorisi vseh nadstropij, nato pa nadaljevali na vse prereze in poglede na fasado. Po usklajevanju in primerjavah kontrolnih meritev smo začeli izdelovati 3D-izris ortogonalnih delov objekta v programu Autocad, geometrijo pa smo nato prenesli v program 3D studio MAX za potrebe dorisav in dokončanja elementov na podlagi slik. V photoshopu smo nato pripravili vse teksture, potrebne za čim bolj avtentično podobo gradu. Te teksture smo pridobili iz fotografij, ki smo jih zajeli na sami lokaciji.
Vse dele gradu Podsmreka, ki jih ni bilo mogoče posneti oziroma ne obstajajo več, smo prerisali glede na prejeto slikovno arhivsko gradivo (npr. levi na vhodu, luč pri vodnjaku, lestve, določena vrata ipd.). Notranjost gradu in posamezne sobe smo locirali s pomočjo pričevanj in zapisov. Izris notranje opreme je potekal v programu 3D studio MAX na osnovi pridobljenih fotografij (npr: čebelarska orodja, tiskarska stiskalnica), pohištvo za bivalni del pa smo delno izmerili, delno narisali po slikah, ki so bile narejene na gradu Rajhenburg. Vse teksture smo obdelali v photoshopu.
S študijo in analizo zgodovine gradu Podsmreka je bilo ugotovljeno, da je ob njem stal izjemno velik čebelnjak. V naravi lahko danes na tem mestu najdemo ostanke njegovih temeljev. Emil Rothschütz je namreč za potrebe trgovine s čebelami na gradu Podsmreka postavil štiri čebelnjake. Čebelnjaki so bili kriti z opečnato kritino, njihova skupna površina pa je bila več okoli 300 m2 . V vseh je bilo več kot 1000 panjev, v manjših so bili preprosti, kmečki panji, imenovani kranjiči, v večjem čebelnjaku pa so bili nameščeni listvi panji. Čebelnjake smo v celoti izrisali po slikovni in opisni predlogi. Podani so bili osnovni gabariti, na podlagi katerih smo izrisali geometrijo, teksture so bile licenčno odkupljene in prilagojene na približno število podanih panjev. Umestitev panjev v prostor smo razbrali iz slikovnega arhiva. Vse smo upodobili s programoma 3D studio MAX in photoshop.
Povzetek
Ustvarjanje virtualnih sprehodov je inovativna tehnološka rešitev, ki uporabnika na alociranem mestu
s pomočjo VR-tehnologije ponese v 360-stopinjski ogled preteklosti, v kateri je grad Podsmreka doživljal največji razcvet. Virtualni sprehod temelji na literaturi, zapisih in pripovedovanjih, ki smo jih prejeli, dodatno pa smo morali zgraditi čebelnjake, ker jih v fizični obliki ni več mogoče videti. Virtualni sprehod se prične, ko se uporabnik pojavi pred gradom Podsmreka in si ogleduje okolico. Okolica gradu zajema pogled do čebelnjakov, ki so opremljeni z informacijskimi točkami in vsebino o življenju na gradu in gradu samem. Virtualni ogled se nato nadaljuje do vhoda v grad Podsmreka, kjer so razvidno obzidje, kovana vrata ter vodnjak. Uporabnik si lahko podrobno ogleda lepote nekdanjega gradu. Po vstopu na osrednje dvorišče lahko uporabnik izbira med možnostmi ogleda čebelarske delavnice, gospodarskega poslopja ter bivalnih prostorov. Bivalni prostori so opremljeni skladno s pohištvom, ki smo ga lahko videli in fotografirali ter nato prerisali v 3D-modele.
Za kontrast med preteklostjo in sedanjostjo smo poskrbeli s 360-stopinjskimi fotografijami iz današnjega časa. Virtualno okolje gradu Podsmreka je interaktivno in vsebina gradu Podsmreka se lahko sčasoma dopolnjuje. Na ta način lahko še oplemenitimo zgodbe z gradu.
Vabimo vas v deželo, kjer so dnevi obsijani s spomini in prepredeni s skrivnostnimi zgodbami starih časov. Morda se vam bo zdelo, da se pri nas čas ustavi in da vsak korak pripoveduje svojo zgodbo o življenju nekoč in modrostih sobivanja z naravo. Zato pridite k nam. Odkrivajte skrite bisere, okrepčajte telo in duha in se prepustite doživetjem naše prijetno domače dežele.
Besedilo: Primož Jeralič (Občina Ivančna Gorica), Primož Klun (Izstop, d. o. o.)
