Pomenljive, junaške in romantične zgodbe na čezmejni Cesti gradov

0
65

Čezmejna Cesta gradov povezuje 37 gradov, dvorcev, samostanov in zgodovinskih utrdb v Avstriji in Sloveniji. Popelje nas po poteh burnega zgodovinskega dogajanja ter nam razkriva veličastne, pomenljive, očarljive in junaške zgodbe. Prvotno je bila Cesta gradov (die Schlösserstrasse) združenje, ki je povezovalo gradove avstrijske Štajerske in Gradiščanske, leta 2018 pa si je v okviru projekta Castle Road (Interreg V-A Slovenija-Avstrija) utrla pot tudi na slovensko stran meje ter postala bogatejša za 9 slovenskih gradov.

Nekoč so bili gradovi sedeži gospostev in obrambne utrdbe, danes pa svoja vrata odpirajo za obiskovalce. Postali so priljubljeni izletniški cilji in edinstvene prireditvene lokacije. Cesta gradov želi zagotoviti dostopnost turističnih, kulturnih in izobraževalnih vsebin, ki jih gradovi ponujajo danes. Hkrati pa si njeni člani prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine in uprizoritev slednje v turistične namene, s čimer želijo pomen in vrednost kulturne dediščine približati čim širšemu občinstvu.

V Cesto gradov je vključenih 9 slovenskih gradov iz Pomurja in Štajerske: Rakičan, Murska Sobota, Grad, Lendava, Negova, Ptuj, Velika Nedelja, Ormož in Slovenska Bistrica.

Pomurski gradovi: Grad, Murska Sobota, Rakičan, Lendava, Negova

Grad

Grad

Grad Interes je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in je spomenik državnega pomena. V 800 let stari graščini na vulkanski skali je v objemu mogočnih zidov na ogled sedem rokodelskih delavnic, tri zgodovinske, tri naravoslovne in ena umetniška razstava, grajska kapela in klet ter središče za obiskovalce s spominki in izdelki iz Krajinskega parka Goričko. Na voljo so štiri spalnice z desetimi posteljami, poročna dvorana in grajsko dvorišče ter grajski park z igralnimi polji za najmlajše.

Grad Murska Sobota

V gradu Murska Sobota domuje Pomurski muzej Murska Sobota, ki ponuja na ogled stalno razstavo o življenju ljudi ob Muri od naselitve do danes, raznolike občasne razstave in izbor iz muzejskih zbirk. Muzejsko ponudbo dopolnjujejo delavnice in druge vsebine za otroke, odrasle in družine ter muzejska trgovina z izbranimi rokodelskimi izdelki, muzejskimi in drugimi publikacijami. Grad obdaja mogočni angleški park, ki so ga dali zasaditi Szapáryji in je danes priljubljena točka za oddih in sprostitev. Grad Murska Sobota je skupaj s parkom pomembno središče kulturnega in družabnega dogajanja v mestu.

Dvorec Rakičan

Dvorec Rakičan

Prvi podatki o rakičanskem dvorcu segajo v leto 1431. Tu je namreč že takrat stala utrjena srednjeveška postojanka. Značaj rakičanskega dvorca je bil predvsem obrambne narave, sčasoma pa je postal tudi gospodarsko in trgovsko središče. Po koncu 19. stoletja je zgodovino in podobo današnjega gradu močno zaznamovala rodbina Bátthyany. V dvorcu Rakičan danes domuje in deluje javni zavod Raziskovalno-izobraževalno središče Dvorec Rakičan (RIS Dvorec Rakičan). Slednji je tudi upravitelj dvorca Rakičan, ki je z delovanjem zavoda postal turistično, socialno-razvojno in projektno stičišče. Obiskovalci se ob obisku dvorca Rakičan lahko sprehodijo do prenovljene kapele v slikovitem grajskem parku, posedijo na zeleni terasi kavarne, občudujejo grajske konje, se s kočijo zapeljejo do ene od bližnjih turističnih točk in prespijo v eni od grajskih sob. Dvorec Rakičan večkrat letno gosti mednarodne znanstvene konference, različne seminarje in poslovna srečanja, hkrati pa je tudi priljubljena lokacija za poroke in druga praznovanja.

Lendavski grad

Od leta 1973 deluje v grajskem poslopju Lendavskega gradu Galerija-Muzej Lendava, ki izvaja galerijsko, muzejsko in turistično dejavnost. V Lendavskem gradu so obiskovalcem na ogled naslednje stalne razstave: spominska soba Štefana Galiča, spominska soba Györgya Zale, lapidarij in sakralna dediščina Lendave, kultura hetiškega ljudskega tekstila (etnološka razstava), stoletja Lendave (zgodovinska razstava), zbirka male plastike v bronu (likovna razstava), legenda in resnica o Hadikovi mumiji, razstava orožja. V sklopu cikla Velikani svetovne likovne umetnosti so na lendavskem gradu v preteklih letih gostili klasike, velika imena likovne umetnosti, kot so Rembrandt, Picasso, Dalí, Miró, Chagall, Kokoschka, Christo & Jeanne Claude, Hundertwasser, Hasegawa, idr.

Grad Negova

Grad Negova

V gradu Negova, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, so poleg stalnih razstav – Negova skozi čas, vinogradništvo in viničarstvo, Spominska soba akademika dr. Antona Trstenjaka – na ogled različne slikarske in kiparske razstave ter mednarodne fotografske razstave uveljavljenih umetnikov fotografije. Obiskovalcem sta na voljo voden ali samostojen ogled gradu, med katerim se lahko sprehodijo po grajskem kompleksu in zeliščnem vrtu ter začutijo pridih preteklosti. Prostore grajskega kompleksa je mogoče najeti tudi za poslovna in srečanja ter praznovanja.

Štajerski gradovi: Slovenska Bistrica, Ptuj, Velika Nedelja, Ormož

Ptujski grad

Nad starim mestnim jedrom Ptuja se bohoti eden najimenitnejših gradov v Sloveniji. V njem so na ogled muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V najbogatejši zbirki glasbil na Slovenskem je na ogled svetovna redkost, rimska dvojna piščal tibia. Obiskovalce vedno znova očara zbirka fevdalne stanovanjske kulture, ambientalno urejene grajske sobane s historičnim pohištvom in umetninami. V gradu je predstavljena še grajska orožarna z več kot 500 kosi orožja in zaščitne opreme. V grajski konjušnici je zbirka tradicionalnih pustnih mask, med katerimi je najbolj priljubljen korant ali kurent. V grajski kleti obiskovalci lahko posedijo v notranjosti drugega največjega soda v Sloveniji. Slavnostna dvorana pa nudi izjemen ambient za poroke.

Grad Ormož

Grad Ormož sodi med najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike z dolgo in bogato zgodovino. Zgrajen je bil na nemirni ogrsko-habsburški meji. Prvi podatek o njem je iz leta 1278, ko se je po svojem graditelju Frideriku Ptujskem imenoval Friedau. Iz najstarejše gradbene dobe se je do danes ohranil mogočni grajski stolp, obrambni objekt s tri metre debelimi zidovi. Na gradu se je zamenjalo kar nekaj lastnikov. V posesti Ptujskih gospodov je ostal do leta 1438, za tem so na gradu gospodarili še Szekelyji, Petheji, ki so grad baročno obnovili, sledila je rodbina Pauer, ki ga je dala klasicistično obnoviti, zadnji lastniki gradu pa so bili grofje Wurmbrand, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom.

Velika Nedelja

Grad Velika Nedelja

Grad Velika Nedelja je stara križniška komenda, ki se prvič omenja v drugi polovici 13. stoletja. Njegova zgodovina in zgodovina kraja je v tesni povezavi z nemškim viteškim redom. V grajski kapeli so bile tudi znamenite gotske plastike sv. Katarine, sv. Barbare in Sočutne iz prve četrtine 15. stoletja, ki sodijo med najlepše gotske umetnine v Sloveniji. Neposredno jih je mogoče povezati z delovanjem kiparske delavnice, ki se je izoblikovala na gradbišču romarske cerkve na Ptujski gori. V gradu je danes na ogled tudi etnološka zbirka, ki prikazuje predmete materialne kulture in priča o življenju in kulturi ljudi s tega območja.

Grad Slovenska Bistrica

Grad Slovenska Bistrica

Bistriški grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. Skozi stoletja je preživel številna obleganja in več upravljavcev, med njimi so bili tudi grofje Celjski. Grofje Vetter von der Lilie so v 16. in 17. stoletju grad temeljito obnovili in dogradili, grofje Wildenstein pa so ob koncu 17. stoletja ob gradu po francoskih vzorih uredili privlačen park. Leta 1717 je grad kupil Ignac Marija grof Attems. Družina Attems ga je v več kot 200 letih precej posodobila. Grad je danes obnovljen in zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. V njem domuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z muzejsko in razstavno-galerijsko dejavnostjo, organizira kulturne in druge javne prireditve, izvaja pedagoško in založniško dejavnost.

Besedilo in fotografije: Katarina Jerebic, Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičan

PUSTI SPOROČILO