Dominik S. Černjak: »Voda je življenje, zato ne more biti naprodaj v plastenki«

0
82

Dominik S. Černjak je nekdanji predsednik in aktualni podpredsednik Turistične zveze Slovenije, predvsem pa je uspešen turistični poslovnež. Za revitalizacijo jezera Jasna, kjer so predlani odprli Jasna Chalet Resort z Alpsko plažo, je prejel kar dve prestižni priznanji: priznanje za izjemen prispevek pri razvoju slovenskega turizma, ki ga podeljuje TGZ, in uvrstitev v finale nagrade Sejalec, ki ga podeljuje STO in je najvišje priznanje za najbolj inovativne turistične produkte leta. Z njim smo se pogovarjali o prihodnjih turističnih trendih, predvsem pa o turizmu ob/na vodi.

Dominik S. Černjak je turistični poslovnež in podpredsednik TZS.

Ste novi upravnik Ivarčkega jezera pod Uršljo goro. Kakšni so vaši načrti?

Ivarčko jezero je samo nadaljevanje dosedanjih prizadevanj v Jasni. Počasi se specializiramo za revitalizacijo nekoč že obstoječih turističnih produktov, pretežno ob vodi. Naš cilj je, da kot nevtralni partnerji s predznanjem iz projektnih vsebin ter obilo praktičnih izkušenj in strokovnih podlag poenotimo vizijo in jo tudi uveljavimo s ciljem ponovne oživitve lokalnih turističnih lokacij v skupno dobro.

Zakaj ravno turizem ob vodi?

 Če poenostavim: morje kot destinacija je zaradi podnebnih in demografskih sprememb v upadanju, saj postaja vedno bolj vroče, Evropa pa se stara.

Starejšim ljudem vročina ne ustreza, milenijci pa ne opravljajo več fizičnih del, zato ne potrebujejo počitka, pač pa na svojih počitnicah iščejo aktivnosti: hiking, biking oziroma aktivno preživljanje prostega časa. In to na + 40 stopinjah Celzija pač ne gre!

Napoved je, da bodo Alpe leta 2025 glavna turistična destinacija Evrope. Če pogledamo na primere dobrih praks – nam so najbližji Avstrijci, zlasti avstrijska Koroška –, so od leta 2012 do 2014 večino svojih gramoznih jam spremenili v biotope, jezera, okrog pa so zgradili potrebno turistično infrastrukturo. Zaradi tega avstrijska Koroška ustvarja neprimerno več od poletnega turizma kot od zimskega, nič drugače pa ni v zadnjih dveh letih v Kranjski Gori. Trendi k nam vedno pridejo z zamikom.

Ključno je, da turizem živi na lokacijah, kjer sta mogoči vsaj dve in pol sezoni v letu, da imaš urbano zaledje, od koder prihajajo turisti, ter neko zgodbo iz preteklosti, iz katere lahko v prihodnosti razvijaš trajnostni turistični produkt z dodano vrednostjo.

Odločitev za Jasno je bila zelo preprosta, saj se turizem seli v Alpe, na nadmorsko višino med 500 in 900. Dobrodošli v Jasni, na 844 metrih nadmorske višine in na skoraj tromeji treh držav ter ob eni najlepših alpskih turističnih cest v Evropi!

Na odprtju – brez združenih moči jim ne bi uspelo: Janez Hrovat, župan Kranjske Gore, in Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo.

Avstrijo ste izpostavili kot pozitiven primer, ob referendumu o vodi pa so jo nasprotniki zakona omenjali izključno v negativnem kontekstu, češ da je tam dostop do jezer ograjen, da je vse privatizirano.

 Drži, da je Avstrija vse temeljito privatizirala in da je na vseh teh jezerih težko priti do vode.

Dejstvo je, da je voda v Sloveniji eno od največjih naravnih bogastev, tako kot gozd, in oboje je treba vsekakor ščititi in čuvati.

V Jasni smo zaradi posebnega statusa lastniki dela obrežja, vendar je občina ob pripravi projekta izrazila željo, da vseeno pustimo odprt dostop in določeno turistično in gostinsko ponudbo omogočimo vsem. To se nam je zdelo smiselno, saj že z energijskega vidika lepota živi, če jo ljudje lahko uživajo, in temu smo prilagodili tako obnovo kot poslovni model trajnostnega sobivanja.

V Sloveniji smo pravico do vode uvrstili v ustavo, kar je fenomenalno, saj je voda življenje. V Jasni ne prodajamo vode v plastenkah, ker verjamemo, da je voda življenje, življenje pa ne more biti naprodaj v plastenki. Zato smo kot del trajnostne vizije revitalizacije na svoje stroške postavili svoj pitnik v Jasni. V njem si lahko vsak brezplačno natoči vodo. Jaz mislim, da je to primer dobre prakse.

V soglasju z institucijami smo revitalizirati nekaj, kar je bilo zelo dolgo zapuščeno. Najprej smo se osredotočili na naravni biotop. Na sončni strani smo zgradili Alpsko plažo, na senčni pa nov naravni habitat, nov dom za ribe, žabice in račke.

Dominik S. Černjak v Jasni, v družbi ene prvih navdušenih in nato rednih gostij v Jasna Chalet Resortu, Sophie Honey, nekdanje veleposlanice Združenega kraljestva v Sloveniji, njenega moža Petra in Barbare Urnajek, Direktorice Britansko-slovenske gospodarske zbornice

Omenili ste že milenijce in milenijske trende. Ali sem spadajo tudi programi za umiritev, dihanje, čuječnost, zavedanje sebe, ki jih izvajate v Jasni?

To je trend že od Arnolda Riklija (švicarski naravni zdravilec in pobudnik atmosferičnega zdravilišča na Bledu, op. p), ki v valovih prihaja in odhaja. Ko ugotovimo, da smo pozabili nase in da smo izgubili stik z naravo, se trend vrne. Milenijci so v tem pogledu zelo ozaveščeni, saj se zavedajo, kam so jih pripeljali uporaba novih tehnologij ter novi načini življenja in dela. Stik z naravo in s seboj je dodana vrednost, ki jo iščejo pri turističnih produktih.

Leta 2016 smo se v Jasni zavezali, da želimo narediti trajnostni turistični produkt z visoko dodano vrednostjo. Prvi del smo uresničili z ustrezno ureditvijo okolice. Dr. Jože Bavcon je naredil študijo avtohtone poselitve in po njegovih napotkih vodimo desetletni projekt. Za ureditev okolice skrbi naš krajinar Robert Drev. Tudi sam objekt je bil zgrajen trajnostno. Hiša je pametna in se sama uravnava, grejemo se z ledeniško vodo, oblečeni smo v slovensko ovčjo volno, večino lesa, ki smo ga lahko, smo reciklirali. Naš ogljični odtis je minimalen.

Če hočeš imeti trajnostni turistični produkt z visoko dodano vrednostjo, so seveda izjemno pomembni tudi ljudje in vsebina. Smo čudovito izhodišče v neokrnjeno naravo, ki stoji na zelo močnih energijskih točkah, vendar vseeno potrebujemo produkte.

Naša glavna pozornost gre v smeri dihanja, vodnih kopeli po metodi Wima Hofa, pri čemer sodelujemo z Emilom Ledenkom, potem imamo jogo ob sredah in sobotah gratis za naše goste in z možnostjo prijav zunanjih obiskovalcev (s Tamaro Pavlovčič) ter vse ostalo, kar je povezano z dihanjem.

Razpolagamo z naravno danostjo, ki je bila že pozabljena in smo jo revitalizirali. Martuljek je bil nekoč zračno zdravilišče proti tuberkulozi in zdaj ponovno odkrivamo, kaj daje gozd. Iglavci s svojimi smolami izločajo fitocin, ki je naravni antibiotik, kar zdaj dokazujemo s stroko. Profesorica Darija Cviklova z ekipo je k nam v Kranjsko Goro pripeljala testno skupino, s katero so merili učinke gozdnega prostora na prostovoljcih; po vzoru šinrin-joku oziroma japonske gozdne kopeli, s ciljem dokazati dodano vrednost in pozitivni vpliv gozda na turiste.

Želimo osmisliti vsak dih, vsak korak, vsak požirek!

Zdravilni učinki nas zanimajo, ker v urbanih središčih Nemčije, Vzhodne Evrope in Italije, ki so od nas oddaljeni 6 do 7 ur, skoraj nimajo stika z naravo. Sam stik je treba osmisliti in mu dodati dodano vrednost s strokovno dokazanimi stvarmi.

Vse, kar je povezano z dihanjem, razvijamo kot trend prihodnosti. Želimo doseči status t. i. alpskih zračnih term, kar pomeni, da bomo lahko delovali večji del leta. Tako bomo lahko ohranjali delovna mesta vse leto, lahko bomo ustvarili več lokalnih vsebin in produktov, od katerih bodo lahko živeli lokalni prebivalci, predvsem mladi, ki jim je to izziv. Na ta način mlado populacijo ohranjaš in jo celo privabljaš v naselja, ki so razmeroma ostarela in v katerih mladi ne najdejo izziva. S tem tudi preoblikuješ turiste in dobiš tiste, ki jih želiš. Turističnih tokov in vode ne moreš omejiti, lahko jih samo usmeriš.

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: Osebni arhiv

Več o njegovih izkušnjah s koriščenjem turističnih bonov, slovenskih turistih in potencialu Turistične zveze Slovenije v tiskani izdaji, ki jo lahko kupite v knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29. v Ljubljani. Lahko seveda postanete naš naročnik: info@turisticna-zveza.si.

 

PUSTI SPOROČILO