Naravne in neznane domače toplice

0
43

Slovenija je izjemno bogata z vodnimi viri, med katerimi izstopajo tisti, kjer so uredili toplice, terme in druge zdraviliške točke. So pa tudi kraji, ki ostajajo v senci velikih zdravilišč z lepimi hoteli, a so zaradi svoje preprostosti in celo ljubkosti ter pristnosti toliko bolj zanimivi. Predstavljamo vam Klevevško toplico pri Grižu blizu Klevevža, Klunove toplice v Bušeči vasi blizu Cerkelj ob Krki, Stare toplice, ki so tik ob Klunovih toplicah, in topli vrelec Straža z bazenčkom pri Spodnjih Pirničah blizu Ljubljane.

Klevevška toplica pozimi; posneto leta 2014, Fotografija: Primož Hieng

Klevevška toplica – Grič pri Klevevžu

Če niste ljubitelj pokritih bazenov in vonja po klorirani vodi ter prisegate na čisto izvirsko vodo, bo Klevevška toplica s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija ravno pravšnja za vas, in to v vseh letnih časih, torej tudi jeseni in celo pozimi.

Radulja je eden bolj vodnatih pritokov Krke, ki se v to dolenjsko lepotico izliva pri Dobravi. Slikovita struga, polna brzic in tolmunov, se zaključi s Klevevško sotesko. Nekoč je v bližini stal grad Klevevž (Klingenfels), le streljaj oddaljen od občinskega središča. O gradu danes pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje.

Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir privre na dan pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. Njegovo okolico so pred kratkim lepo uredili.

Te kraje zagotovo dobro poznajo tudi jamarji. Na nasprotnem bregu Radulje, v steni, tik pod ostanki klevevškega gradu, se odpirata dve luknji – vhoda v dve zanimivi jami. Zgornja Klevevška jama je suha in je ena najdaljših na tem območju. V njej so odkrili kapnike, arheologi pa so našli prazgodovinsko keramiko. Po legendi naj bi bil v jami, ki za obiskovalce še ni urejena, skrit tudi zaklad.

Okoli deset metrov pod Zgornjo Klevevško jamo je vhod v Spodnjo Klevevško ali Ajdovsko jamo. Spodnja Klevevška jama je vodna jama, kar pomeni, da iz nje izvira potok, ki je včasih celo večji kot sama Radulja. V majhno dvorano vodi manjši stranski rov, kjer sta dve kotanji, polni tople vode. Tu je v jami hipotermalni izvir, ki priteka iz špranje v steni, temperatura vode pa znaša 21 stopinj Celzija. Gre za edinstveno zanimivost slovenskega podzemlja, doslej edino znano topliško jamo.

Kot pravijo, je poleti tu kar precejšnja gneča, v jesenskem in zimskem času pa srečamo posamezne kopalce. Vsi so si enotni, da je voda zdravilna. Na tem območju je še Stara toplica, ki je kakih 500 metrov pod Klevevško sotesko, v kateri so se kopali v preteklosti.

Klunove toplice v Bušeči vasi, Fotografija: Goran Rovan

Klunove toplice – Bušeča vas

V bližini vasi ob reki Krki je več termalnih izvirov, ki pripadajo istemu izvirnemu sistemu ob tektonski prelomnici. Najbolj znane so Bušečke ali Klunove toplice v Bušeči vasi, ki so nekaj posebnega tudi v širšem slovenskem prostoru. To naj bi bile po mnenju nekaterih tudi najstarejše toplice na Slovenskem.

Klunove toplice v Bušeči vas ob reki Krki so lokalna posebnost. Nosijo zgodovinski pečat in živijo v sedanjosti. Majhne, za večino nezanimive, za redke privlačne, se trudijo zadovoljiti vsakega obiskovalca. Njihova posebnost nista ne množičnost ne razvitost, ampak vaška idiličnost, ki v ljudeh prebudi željo po prvinskosti, naravnosti. Voda izvira nekje pod cesto, priteče v kopališko stavbo, od tam nadaljuje pot v zunanji bazen, ki je nekaj posebnega, saj je pretočen.

Posebnost Klunovih toplic je vsekakor voda s stalno temperaturo 27 stopinj Celzija, zaradi katere se uvršča med hipotermalne vode (od 20 do 34 stopinj Celzija), kar vsem omogoča prijetno počutje v njej. Nemalo ljudi jo tudi pije, saj si z njo lajšajo prebavne težave. Vrelec s stalno temperaturo 27 stopinj Celzija, ki vsebuje žveplo, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonate in različne organske snovi, so že leta 1806 zajezili grofje Auerspergi iz Leskovca pri Krškem in tam zgradili leseno kopališče. Med bolj znanimi lastniki toplic viri omenjajo Antona Aleksandra Auersperga, znanega tudi kot Antona Turjaškega z gradu Šrajbarski turn pri Leskovcu.

Ob stari kopališki zgradbi, nadzidani nad termalnim izvirom, so Klunovi leta 1983 s pomočjo sovaščanov zgradili bazen velikosti 15 krat 10 metrov, ki je globok nekaj več kot meter. Od takrat se v njem vsako leto ob nastopu počitnic kar tare tukajšnjih in okoliških otrok, pozneje pa se vsakodnevnega kopanja naveličajo.

Voda iz Klunovega izvira naj bi menda zelo blagodejno delovala na živčna, kostna, ledvična in želodčna obolenja. Kot pravijo, požene kri po telesu in blagodejno deluje tudi na prebavila, sklepe, hrbtenico in kožo. Voda vsebuje žveplo, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonate in različne organske snovi.

Zelo zanimiva je stavba tik nad izvirom. Gre za pritlično zgradbo, izdelano iz kamna. V notranjosti se dobro vidi, kako voda dobesedno izpod skale teče v majhen naraven bazen. Voda je po cevi speljana v zunanji bazen. V spodnjem delu stavbe je še en bazen, v katerem pa voda sega le do kolen. Ostrešje stavbe je leseno. Prav streha močno izstopa zaradi kar trojnega slemena. Glavna smer strehe poteka v smeri sever–jug, na obeh koncih je obrnjena še pravokotno na to smer, zgornji del strehe pa je dvignjen nad sleme za slab meter, da lahko iz kopališke zgradbe izhaja vlaga. Tako je v hiši naravno zračenje.

Besedilo: Primož Hieng

Celoten članek, v katerem so opisane še Stare toplice v Bušeči vasi ter Topli vrelec Straža v Spodnjih Pirničah, je dostopen v tiskani izdaji, ki jo je mogoče kupiti v knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Lahko postanete tudi naš naročnik: info@turistična-zveza.si

 

 

PUSTI SPOROČILO