Dragoceni biser – dobrina Dobrine

Danica Recko, predsednica Društva Izviri Dobrina

0
1100

Pred Danico Recko, predsednico Društva Izviri Dobrina, je na mizi zajeten sveženj priznanj. V dobrih dvajsetih letih, odkar je bilo ustanovljeno društvo, jih je prejela že veliko, letos tudi zlato plaketo, najvišje priznanje Turistične zveze Slovenije. »Vsakomur je kaj pisano na kožo. Nekateri gredo na morje, nekateri v hribe, jaz pa sedem za računalnik in delam za društvo,« pravi 65-letna sogovornica. Mož Martin jo večkrat okrega, da je preveč za računalnikom, dodaja v smehu.

Danica Recko, prejemnica zlate plakete, najvišjega priznanja TZS Foto: Mateja Gruden

Priznanja ji dobro denejo, so dokaz, da dela dobro, razmišlja. Spomni se lepih besed, ki ji jih je pred kakšnim desetletjem namenil obiskovalec iz Ljubljane, predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Takole je med drugim napisal v pismu takratnemu županu občine Šentjur, h kateri spada Dobrina: »Aprila sem slušatelje tretje univerze odpeljal na ekskurzijo na Kozjansko, kjer sem se srečal z neverjetno agilno gospo Danico Recko iz Dobrine, ki nas je prisrčno sprejela ter nam z velikim zanosom in srčnostjo predstavila svoj kraj in okolico. Spoštovani gospod župan, kot sami ugotavljate na spletnih straneh občine, je zelo pomembno sodelovati z ljudmi, ki so predani svojemu delu, imajo ustrezna znanja in se zavedajo sprejete odgovornosti. Med takšne ljudi spada tudi gospa Danica Recko. S tem namenom vam izrekam iskreno priznanje, da imate v vaši občini čast sodelovati s tako izjemnim človekom, kot je ona. Gospa Recko je dragocen biser, je mali človek z velikim srcem, je dobrina Dobrine.«

Ustanovitev Turističnega društva Dobrina

Turistično društvo Dobrina, kot se je sprva imenovalo, so ustanovili leta 1993 zaradi želje po razvoju turistične dejavnosti na podeželju na demografsko ogroženem območju na Kozjanskem. Prva spodbuda, kot pravi Danica Recko, je bilo sicer zavedanje o termalni vodi na območju Dobrine. O njej je društvo leta 1999 tudi izdalo prvo zloženko (Grajski vrelec Dobrina); gradivo zanjo je zbral in uredil zdaj že preminuli pisatelj s Kozjanskega Daniel Artiček, »kot svoj prispevek k promociji Grajskega vrelca Dobrina in TD Dobrina«. Zgodba o vrelcu temelji na legendah, ki so najstarejši pričevalci o zdravilnosti vode v Dobrini.

Dobrina je sicer razloženo naselje s približno 175 prebivalci. Ugnezdena je med travnike in sredi gozdov. Leži na južnem pobočju Žusma, v bližini Slivniškega jezera, ki mu domačini pravijo »naše kozjansko morje«. »Na začetku, ko še nismo bili prepoznavni, se mi je pogosto zgodilo, da v občini (Šentjur, op. p.) nekateri ljudje niso vedeli, kje je Dobrina,« se nasmehne sogovornica.

Tradicionalni Valentinovi pohodi

Valentinov pohod Foto: Franci Hrovatič

Novo turistično društvo z Danico Recko na čelu je po ustanovitvi takoj zavihalo rokave. »Društvo smo ustanovili konec novembra, že februarja naslednje leto pa smo pripravili prvi Valentinov nočni pohod. Letos je bil že 23. leto zapored; udeležilo se ga je okoli 250 pohodnikov. Je pa zadnja tri leta podnevi,« pripoveduje sogovornica. Zatem so pripravili prireditev Ohranimo kulturno dediščino naših babic in dedkov, ki je sčasoma postala Dobrinska noč.

Društvo organizira tudi različna strokovna predavanja o urejanju podeželja, obuja domačo obrt ob preji volne, v sodelovanju z Radiom Slovenija in Radiom Maribor ter voditeljem Tonetom Petelinškom organizira radijske delavnice. V svojem kraju pripravlja čistilne akcije in ocenjevanje za lepši in prijetnejši kraj. Sodeluje z društvi v domačem kraju in drugimi v celjski regiji.

»Vsako leto se lotimo česa novega. Priredili smo že srečanje motoristov, srečanje udeleženk akcije Sto kmečkih žensk na morje, zadnjih pet let ocenjujemo naj pršjačo, pogačo, značilno za tukajšnje kraje.«

Društvo ima člane tudi iz drugih krajev, ne le iz Dobrine. Je najbolj aktivno in prepoznavno društvo v občini Šentjur.

Številne knjige in promocijske zloženke

Danica Recko je nedvomno ključna za živahno društveno dejavnost v Dobrini, kjer je odraščala in kjer živi. Raziskuje preteklost tukajšnjih krajev, legende, ki so se napletle okoli njih …

Društvo je izdalo številne knjige o domačem kraju: Legende grofije Žusemske, Glažarjev sin, Zadnji Žusemski graščaki, kozjanski steklarji, trgovci in loški učitelji (vse tri knjige so zaradi velikega povpraševanja morali natisniti že dvakrat). Izdalo je pesmarico »Ljudski biseri«, s podnaslovom Te pesmi prepevamo v okolici Žusma (vse pesmi je od domačinov zbrala, prepisala in povezala v knjigo Danica Recko), in knjigo Stoji učilna zidana v Dobrini, ki pripoveduje o prvi šoli v Dobrini (tudi tukaj je pripovedovanje učiteljic zbrala in uredila Danica Recko).

Društvo je izdalo tudi številne zloženke za promocijo kraja: Grajski vrelec, Žusem skozi čas, Valentinov nočni pohod, Glažute na območju Žusma, Grajska učna pot Žusem ter številne spominke v povezavi s kulturno in etnološko dediščino kraja.

Grajska učna pot Žusem

Grajska učna pot Žusem Foto: Franci Hrovatič

Spodbudilo je tudi ureditev Grajske učne poti Žusem, ki je leta 2015 prejela priznanje TZS za prvo mesto na regijskem tekmovanju na območju Celja in ki jo rade obiskujejo družine z otroki in šole. Na zloženki z opisom poti je med drugim zapisano: »Dobrina je bogatejša za Grajsko učno pot Žusem. S trudom in vztrajnostjo predsednice Društva Izviri Dobrina, gospe Danice Recko, ki je vodilni partner istoimenskega projekta Leader, je vzpostavljena vzorno urejena učna pot.«

Društvo je v obliki projektov obnovilo Farovški vodnjak, lestenec v cerkvi sv. Valentina na Žusmu in ploščo v spomin padlim v prvi svetovni vojni na Žusmu. Prijavili so se tudi na javni poziv lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja – program Leader za razvoj podeželja s projektom Doživljajski turizem od vznožja do vrha Žusma »Občutim Žusem«.

Premalo cenjeno prostovoljstvo

Danica Recko meni, da so turistična društva izjemno pomembna, še zlasti za urejenost krajev; v manjših krajih pa so ključna za promocijo in privabljanje obiskovalcev. Prostovoljstvo, razmišlja, je premalo cenjeno. »Ljudje bi se morali bolj zavedati, koliko prostovoljnega dela je opravljenega v krajih!«

Predsednica Društva Izviri Dobrina pravi o sebi: »Sem bolj takšna, da raje delam, kot da sem v ospredju. Priznanja pa so dokaz, da res delaš.«

Mateja Gruden

Krožna Grajska učna pot Žusem vabi s sloganom: »Hodi, teci, raziskuj, uživaj, igraj, predvsem pa doživljaj.« Začenja se v dolini ob Dobrinskem potoku in se najprej vzpne na grič Molovice, od koder se odpirajo lepi pogledi na Dobrino in bližnji Žusem. Nadaljuje se do Drenovc, od koder se spusti do Dobrinskega potoka in Žamerika, zatem pa se vzpne na razgledni vrh Žusma. Je deloma strma, vendar nezahtevna. Ob poti so urejena počivališča in razgledišča, označene so zanimivosti kulturne dediščine ter naravne izjemnosti, kot je najdebelejši Mrazov skorš na Celjskem. Na poti so točke, ki so zasnovane skozi igro v naravi: Srečanje z žarkom in kapljico, Nad grajskim rovom, Dogodivščine grofične Ane in Zvoki narave … Dolga je devet kilometrov.
Prejšen članekNaj smučišča 2018/2019: Cerkno, Golte in RTC Jakec Trije kralji
Naslednji članekVinska vigred v Beli krajini

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here