Bilo je vroče. Zelo vroče. Pogled na Krko, ki je lenobno tekla tako blizu, je bil skorajda boleč; zgolj čut za dostojnost je preprečeval, da oblačila, primerna delovniku, niso letela s telesa, ki bi bilo neskončno hvaležno za hladno kopel. In v Straži, kraju med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami, kjer so se porajale te misli, je za povrh še eno najbolj priljubljenih kopališč ob Krki, pri jezu. Čeprav se je tudi drugod na obrežjih v kraju in njegovi okolici zdelo, da bi se lahko mirno pognal v zeleno reko, »dolenjsko lepotico«, kakor ji pravijo …
Reka Krka, ena najlepših slovenskih (večjih) rek, je zagotovo eden ključnih adutov turizma v občini Straža, ki se razprostira na zgolj dveh ducatih kvadratnih kilometrov in ima nekaj tisoč prebivalcev, je pa z razgibanimi vinskimi goricami, zidanicami, obiljem gozda, prostranimi travniki, skritimi naravnimi posebnostmi, možnostmi za različne aktivnosti (pohodništvo, jadralno padalstvo, panoramski leti, vodni športi, ribolov …) in petimi cerkvami prijetna za obisk.
Kdo bi se poleti ubranil Krke?
Poleti je Krka seveda v ospredju. Po njej se je mogoče spuščati z raftom, kajakom in kanujem, bodisi samostojno bodisi organizirano (www.rafting-gimpex.si; www.k2m.si/turizem.htm; www.kayak.si). Za ribolov so potrebne dovolilnice Ribiške družine Novo mesto (www.rdnovomesto.si/ribolov/dovolilnice). Možnosti za kopanje je v Straži precej, najbolj priljubljeno in obljudeno pa je že omenjeno kopališče pri jezu, kjer Agencija RS za okolje tudi redno preverja čistost vode.
Vinogradi in zidanice
Nad Stražo se dviga Straška gora, ki se sicer ne ponaša z višino (nekaj več kot petsto metrov se je pne kvišku), je pa zato zavidljivo strma. Nanjo vodijo tri krožne pešpoti: Gozdarska, Rimska in Vinogradniška. Na prvi je tudi Velika Prepadna, kraška jama, oglede katere je mogoč le v spremstvu jamarjev; v njeni bližini je še jama Mala Prepadna. Na Vinogradniški poti je kužno znamenje, ki so ga postavili kot pomnik v zahvalo za konec kuge, ki je kosila od 14. do 17. stoletja in zahtevala življenje tretjine evropskega prebivalstva. Na Straški gori je urejeno vzletišče za jadralne padalce (Peter), s katerimi je mogoče tudi poleteti v tandemu.
Pod vršnim pasom gozda na gori se spuščajo vinogradi, med katerimi so posejane večje in manjše zidanice. To kajpak pomeni, da se tudi tod ne izneverjajo dolenjski tradiciji vinogradništva in vinarstva, s praporščakom cvičkom na čelu. S Straške gore se pogled spušča v dolino, preplava Krko in na drugi strani trči ob trdnjavo gozda, za katerim se dvigujejo Gorjanci s Trdinovim vrhom. Zdi se, kakor da Krka razpolavlja dolino, ki jo na vsaki strani robijo razpotegnjene vzpetine.
Divji svet reke Temenice
Prijeten, še zlasti v poletni vročini, je tudi potep nad reko Temenico do naravnega spomenika Luknja, zatrepne doline v zavetju gozdov, kjer je bil nekoč tudi istoimenski grad in kjer je prav tako kraška jama. Med naravnimi posebnostmi je tod še manjše mokrišče, kjer mir kliče k molčečemu uživanju narave. Obiskovalca sicer preseneti, ko se v sicer majhni občini pred njim vsake toliko časa razgrnejo bodisi mlake z lokvanji, bodisi lično urejen prireditveni prostor, bodisi prostoren ranč s konji …; vse v zavetju gozda, ki skorajda skriva drobne prijetnosti občine. Med njimi je tudi sprehajalna pot ob Krki s fitnesom na prostem in mostom čez reko, na katerem so domiselne lesene klopi za začasen postanek. In presenečen je, da je bilo mogoče del že tako razmeroma skromne površine odščipniti za športno letališče; na njem ponujajo tudi panoramske polete za obiskovalce.
Besedilo in fotografije: Mateja Gruden
| Krka je nekoč poganjala številna mlinska kolesa, ki pa se ne vrtijo več; ob jezu je stari mlin, za katerega si na občini želijo, da bi ga v prihodnosti prenovili in mu povrnili nekdanjo vlogo. |
