Društveni čebelnjak ČD Trebelno – Mokronog

0
110

Ustanovitev občine Mokronog – Trebelno sega v marec 2006. Kot naselje se Mokronog prvič omenja leta 1137, prva omemba Trebelnega pa sega v leto 1367. Arheološka najdišča v občini so odkrila poselitve, ki segajo v 9 stoletje pr. n. št. in predstavljajo eno izmed središč prazgodovinske poselitve na Dolenjskem.

Čebelarska podružnica za šentrupertsko-mokronoško dolino z okolico (Trebelno, Mirna, Tržišče) je bila ustanovljena 28. aprila 1919, na predlog Aleksandra Lunačka, učitelja na Trebelnem in ravnatelja šole v Šentrupertu. Zaradi premajhnega števila članov so 1937 ustanovili podružnica za Mirnsko dolino s sedežem v Šentjanžu.

Začetek čebelarskega društva Trebelno – Mokronog sega v leto 1948 in letos obeležuje 75. obletnico delovanja.

Fotografija: Jošt Gantar

Dolga tradicija in zagnanost vodstva in članov društva sta botrovala izgradnji društvenega čebelnjaka na Trebelnem. Postavljen je na razgledni točki, iz katere v jasnem vremenu lahko občudujemo vršace Julijskih Alp. Ob društvenem čebelnjaku stoji manjši učni čebelnjak, ki ga upravlja čebelarski krožek podružnične šole Trebelno. Razgledno lokacijo s čebelnjakoma zaokrožata mlad nasad medovitih dreves, grmičevja in rož, opremljen z učnimi tablami, in litopunkturni kamen Marka Pogačnika, postavljen v neposredni bližini čebelnjaka. Simbioza vsega obiskovalcu ponudi pristno občutenje sožitja narave, ljudi in čebel.

Čebele so od nekdaj spremljevalke ljudi. Danes se zavedamo pomena čebel opraševalk pri pridelavi hrane. Nekdaj pa jih je človek, navkljub pikom, ropal, da je zagrizel v satje z medom, cvetnim prahom in ličinkami. Sčasoma se je človeštvo naučilo čebelarjenja – upravljanja in dela s čebelami v obojestransko korist.

Fotografija: Jošt Gantar

Čebelje pridelke je človek vseskozi uporabljal ne le kot živilo, tudi kot zdravilo. Danes rabi čebeljih pridelkov za vzdrževanje ali izboljšanje zdravstvenega stanja pravimo apiterapija, zato ugotovitev, da je apiterapija stara kot človeštvo, ni iz trte zvita. Redno vdihavanje čebeljega zraka lajša astmo, propolis s svojim protimikrobnim delovanjem pomaga pri vnetjih, matični mleček krepi imunski sitem, med celi rane, cvetni prah pomaga pri težavah v prebavnem traktu, čebelji vosek je nepogrešljiv del Galenovega hladilnega mazila, čebelji strup izboljšuje prekrvitev …

Pravijo, da je izmed vseh živali čebela tista, o kateri je napisano največ knjig. Menim tudi, da ni pretirano reči, da je danes izmed vseh živali čebela tista, ki znanstvenike v največji meri zaposluje z raziskovanjem o koristnosti njenih pridelkov.

Ni pravijo zaman, da čebela, ki stori smrt, umre.

Besedilo in fotografija: Aleš Razinger, ČD Trebelno – Mokronog

 

Prejšen članekDobrodošli na prav posebnem koščku sveta
Naslednji članekMedved oživi, če so obiskovalci nevestni do narave

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here