Janez Toplak, dolgoletni tajnik TD Vurberk: »Če dela ne bi opravljali prostovoljno, ne bi dosegli tako zavidljivih rezultatov«

0
395

Turistično društvo Vurberk je lani praznovalo 50 let delovanja, kot tajnik pa ga je kar 46 let – se pravi ves čas z izjemo enega mandata – vodil Janez Toplak, ki se je ob jubileju umaknil s položaja. Tudi ali predvsem po njegovi zaslugi v Vurberku že vrsto let prirejajo Festival narodnozabavne glasbe, ki velja za najprestižnejšega v Sloveniji. Prireditev poteka v idiličnem okolju gradu Vurberk, ki ga je pred propadom rešilo prav turistično društvo.

Janez Toplak na jubilejnem vurberškem festivalu.

 

Trenutno turistično društvo Vurberk šteje kar 250 članov, z nemalo ponosa pravi Janez Toplak, ki je del nadvse uspešne zgodbe že od svojega 21. leta. »Takrat sem bil najmlajši član, a izjemno zagnan, rad sem poprijel za vsako delo,« svoje začetke opisuje predani turistični prostovoljec. Z lanskim občnim zborom je zaključil svoj 50-letni mandat, a ga za prihodnost društva niti najmanj ne skrbi. »Novemu predsedniku in članom, ki so zelo aktivni, želim, da bi sedanja dogajanja v Vurberku popestrili še s kakšno dodatno prireditvijo.«

Turistično društvo Vurberk je lani praznovalo 50 let delovanja.

Grad Vurberk

TD Vurberk so tamkajšnji navdušenci ustanovili leta 1972 za ohranjanje ostankov nekdaj mogočnega, pravijo celo najlepšega gradu na Štajerskem. Tako kot številne gradove je tudi slednjega žalostna usoda doletela ob koncu druge svetovne vojne. »Naš kraj je bil nekoč kulturno, gospodarsko in politično središče tega dela Slovenskih Goric. Z rušenjem gradu smo izgubili to funkcijo. Domačini smo bili entuziasti. Združili smo se in s prireditvami, ki smo jih organizirali, nam je nekako uspelo vrniti ime Vurberka v slovenski prostor. Osnovna naloga našega društva je bila ohraniti in zaščititi ostanke gradu,« je sogovornik opisal društvene začetke.

Sprva je grajski kompleks najemala takratna Občina Maribor, kamor je Vurberk tudi sodil, nato je upravljanje v svoje roke prevzelo turistično društvo Vurberk. »Prirejali smo denimo kozje dirke, razne piknike, s sredstvi, ki smo jih zaslužili s prireditvami, smo financirali adaptacijo ostankov gradu, ki so zdaj zaščiteni pred nadaljnjim propadanjem predvsem po zaslugi turističnega društva. S sofinanciranjem nam je takrat pomagala tudi Občina Maribor.«

Prepotrebne sanacijske postopke je pod nadzorstvom takratnega zavoda za spomeniško varstvo Maribor izvajalo gradbeno podjetje Drava Ptuj, ki je zaščitilo grajsko obzidje, prekrilo celotno ostrešje in obnovilo dvorišče, kjer je danes nekakšen amfiteater. »Na začetku je bilo zelo aktivno domače kulturno društvo, ki je uredilo dvorišče, na katerem so izvajali dramske predstave na prostem. Žal se je z odhodom režiserja vse skupaj končalo,« je naš sogovornik opisal pestro kulturno življenje na gradu Vurberk.

V Vurberku poteka največji festival narodnozabavne glasbe v Sloveniji.

Narodnozabavna glasba in zborovsko petje

Ko je Slovenija razglasila samostojnost, so v turističnem društvu začeli razmišljati, kako proslaviti obletnico samostojne domovine. Odločili so se za Festival narodnozabavne glasbe, diatonične harmonike in večglasnega petja, saj v Sloveniji takšnega festivala še ni bilo. »Leta 1992 smo organizirali prvi festival, lani pa je bil že 30., kar pomeni, da smo gostili jubilejni festival. Na grajskem dvorišču smo uredili tribune in spremljanje nastopov je postalo zelo udobno za obiskovalce. Poznavalci narodnozabavne glasbe pravijo, da gre za najprestižnejši tovrstni festival v Sloveniji,« pravi naš sogovornik in doda, da jim pri tem zelo veliko pomaga tudi domača občina Duplek.

Harmonikarju, frajtonarju so na Slovenskem nekoč rekli muzikant, ki špila, igra ali muzicira, danes pa se čedalje bolj uveljavlja slabšalni izraz godec, smo na Turistični zvezi Slovenije pred kratkim prejeli zgroženo pismo, zato smo Toplaku kot organizatorju glasbenih prireditev zastavili vprašanje, kaj se mu zdi bolj primerno. Kot iz topa je izstrelil, da je to muzikant.

Vsako leto na grajskem dvorišču odmevajo ubrani glasovi številnih pevk in pevcev z različnih krajev Štajerske

Da grajsko dvorišče ne bi samevalo vse leto, razen ob festivalu, so si omislili še eno prireditev, in sicer na Vurberk so povabilo pevce, ki ljubiteljsko prepevajo v moških, ženskih ali mešanih zborih. Rodila se ‘Štajerska poje’. Tako vsako leto na grajskem dvorišču odmevajo ubrani glasovi številnih pevk in pevcev z različnih krajev Štajerske. Srečanja se udeležuje tudi do 30 zborov, prireditev pa bo letos obeležilo svoje tridesetletnico.

Veliko-šmarenski kolesarski maraton.

Športne prireditve

Prostovoljec meseca ima v mezincu poleg glasbenih tudi športne prireditve. V Vurberku namreč že 17 let prirejajo Veliko-šmarenski kolesarski maraton. Gre za prireditev ‘Slovenija kolesari’ pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, Kolesarske zveze Slovenije in tudi Turistične zveze Slovenije. »Maraton organiziramo ob prazniku Marijinega vnebovzetja, torej sredi avgusta, za kar smo se odločili, ker je naša župnijska cerkev posvečena Devici Mariji.«

Med njihove prireditve sodi tudi Prvomajski pohod na Grmado.

Med njihove paradne prireditve sodi tudi Prvomajski pohod na Grmado, ki je prav tako star že 17 let. »Grmada je najvišji vrh osrednjih Slovenskih Goric. Hrib je visok 462 metrov. Udeležencev je iz leta v leto več, okoli 200. Pot je dolga 9 kilometrov in 300 metrov. Pohod poteka po javnih, tudi po gozdnih poteh. Zanimivo je, da poteka tudi po Mestni občini Ptuj, kjer se vzpnemo na Dolgi kamen, najvišjo točko te mestne občine, potem gremo na Grmado, druženje pa zaključimo v Vurberku.«

Janez Toplak, dolgoletni tajnik TD Vurberk je vedno dobre volje.

Zlati, srebrni in bronasti kosmatinec

Že vrsto let organizirajo tudi ocenjevanje urejenosti hiš in okolice v župniji Vurberk; se pravi v Vurberku, Krčevini pri Vurberku, Grajenščaku in Gomili. »Ocenjujemo urejenost okolice hiš in vrtove. Podeljujemo posebna priznanja, ki so poimenovana po kosmatincu, to je redki roži, ki raste v Vurberku. Gre za sorodnico bolj znane velikonočnice z Boča. Podeljujemo bronastega, srebrnega in zlatega kosmatinca,« je povedal o lokalni različici natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna.

Po vsem naštetem prav nič ne preseneča, da je Toplak za svoje delo prejel številna priznanja, med njimi tudi najvišje priznanje Občine Duplek, zlati grb, in sicer za zasluge pri celostnem in dolgoletnem razvoju Vurberka. Ob 10. obletnici Vurberškega festivala pa mu je Občina podelila tudi plaketo Jožeta Glonarja, slovenskega literarnega zgodovinarja, knjižničarja, prevajalca in jezikoslovca, rojenega v Občini Duplek (1885–1946). Prejel je tudi priznanje Turistične zveze Slovenije in ‘zlati znak’ Štajerske turistične zveze.

»Vesel sem, da so moje ideje in prizadevanje podpirali drugi člani društva ter da so naš trud prepoznali tudi sokrajani. Vsega tega sam ne bi mogel opraviti. Veliko je bilo odrekanja prostemu času, poleg tega si nikoli nismo izplačevali nobenih honorarjev,« je dal vedeti, da je prostovoljec v pravem pomenu besede. »Če dela ne bi opravljali prostovoljno, zagotovo ne bi dosegli tako zavidljivih rezultatov. Biti prostovoljec je nekaj zelo, zelo lepega.«

Besedilo: Polona Frelih

Fotografije: Osebni arhiv Janeza Toplaka

 

 

Prejšen članekPustovanje v Postojni nekoč in danes
Naslednji članekPopotovanje od grozdja do kozarca vina

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here