Občina Gornji Petrovci leži na versko mešanem območju. Ponaša se z lepo urejenimi sakralnimi objekti, ki jih je v občini kar nekaj. Vsi so bili obnovljeni s pomočjo občine, ki vse leto skrbi tudi za urejenost njihove okolice.
Cerkev Sv. Trojice
Najstarejša je župnijska cerkev Sv. Trojice na Nedelskem bregu (355m), od nekdaj znanem po vinogradništvu. Že od daleč se razkriva z močnim zahodnim zvonikom, v katerem sta dva zvona, kratko romansko ladjo iz druge polovice 14. stoletja in daljšim poznogotskim prezbiterijem iz 15. stoletja, ki ga odlikujejo imenitni kamnoseški detajli.

Leta 1908 je cerkev dobila nov oltar, prižnico, hrastove klopi v prezbiteriju in barvna okna. V apsidnem oknu za oltarjem je upodobljena sv. Trojica, na južni strani v polovičnem oknu je sveti Jožef, v navadnem oknu nad južnimi vrati je ornamentika. Oltar, ki je izdelan v novogotskem slogu, ima precej ornamentike in dva reliefa: na desni strani Abraham daruje sina Izaka, na levi je Melkizedekova daritev. Tudi spovednica je iz te dobe.

Podružnična cerkev sv. Ane
Cerkev sv. Ane v Boreči je podružnica župnije Gornji Petrovci. Stoji na jasi, sredi borovih gozdov. V ljudski tradiciji velja za eno najstarejših cerkva na tem območju. Čeprav nekateri pisci postavljajo njen nastanek v 13. in celo 12. stoletje, je bila današnja stavba zgrajena v 16. stoletju, kar predvidevamo po vklesani letnici 1521 na ščitku nad glavnim portalom v zahodni fasadi. Cerkev je pozidana na tradicionalnem srednjeveškem talnem načrtu. Ladja je le malo daljša in širša od prezbiterija, ki je obdan s šestimi zunanjimi oporniki. Ohranilo se je tudi nekaj gotskih oken ter portal, ki s svojo dekoracijo potrjuje, da gre za arhitekturo zrelega 16. stoletja. Zunanjost je v glavnem ohranila svojo gotsko podobo.

Kor je zidan, zvonik nad korom je lesen. Zvonik in streha sta pokrita s skodlami, do 17. stoletja je bila streha pokrita s slamo.
Leta 1911 je cerkev dobila nov oltar, prižnico in spovednico. Oltar je lesen, nad tabernakljem je v sredini kip sv. Ane s hčerko Marijo, na eni strani je kip sv. Alojzija, na drugi kip sv. Neže.

Kapela presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega
Kapela presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega v Martinju je bila zgrajena in blagoslovljena 1947 leta na mestu, kjer je prej stal lesen zvonik. Zidana je bila po načrtih ing. arh. Majde Neřimove, učenke slavnega arhitekta Jožeta Plečnika.

Dolga je 7,90 m, široka 4 m, visoka 3,35 m, s streho vred je višina 6,15 m. Stolp s križem vred je visok 13,80 m. V stolpu je zvon v čast sv. Antonu, težak 98 kg. Oltarne slike je narisal akademski slikar Lojze Perko, ličen oltar je delo mizarskega mojstra Alojza Sukiča, rojenega v Martinju.

Evangeličanska cerkev G. Petrovci
Evangeličanska cerkvena občina Gornji Petrovci je bila ustanovljena leta 1821, cerkev je bila zgrajena in blagoslovljena leta 1824. Leta 1832 so v Šopronu kupili prvi, 400 kg težki zvon, drugega leta 1840 v Gradcu. Sedanjo podobo je velika enoladijska cerkev dobila v letih 1894/95, ko so jo razširili in v celoti prenovili v romanskem slogu. Velika enoladijska cerkev z galerijo, prezbiterijem in zahodnim zvonikom predstavlja klasičen evangeličanski tloris. Tedaj je bil tudi prizidan stolp oziroma zvonik in opremljena notranjost cerkve. Notranjost krasijo kapasti oboki, v klasicističnem oltarju je podoba Jezusa na Oljski gori.

Cerkev obdajajo visoki kostanji in lipe ter urejen park s klopmi in sprehajalnimi potkami. V parku je tudi obnovljen leseni vodnjak, ki ne služi več svojemu namenu. Ob cerkvi je prenovljeno župnišče in večnamenska dvorana, v kateri opravljajo božjo službo predvsem v zimskem času. Značilnost cerkve je tudi, da v njej od leta 1984 službuje prva ženska duhovnica v Sloveniji ga. Jana Kerčmar, sicer po rodu Slovakinja iz Modre pri Bratislavi.

Evangeličanska cerkev Križevci
Evangeličanska cerkev stoji sredi vasi Križevci, v zavetju mogočnih kostanjev, od koder je čudovit razgled po goričkih slemenih.
Zgrajena, posvečena in predana svojemu namenu je bila 30. oktobra 1785, ko je bila v njej opravljena prva božja služba. Je ena starejših evangeličanskih cerkva v Prekmurju.

Prvič je bila cerkev obnovljena leta 1885, ko je bila podaljšana za štiri metre. Ponaša se z visokimi in polkrožno zaključenimi okni, ki so obdana z maltastimi polji, podstrešni venec je profiliran, zvonik je obdan s čebulasto streho. Notranjost ladje ima pet kapastih obočnih polj, nad oltarjem, ki je neobaročen, je napis Trden grad je naš bog zmožni, ki je tudi evangeličanska himna in podoba Martina Luthra, delo animatorja, ilustratorja, striparja in kiparja Mikija Mustra.

Binkoštna cerkev Ženavlje
V vasi Ženavlje leži Binkoštna cerkev. Binkoštno versko skupnost sta v Šulincih ustanovila zakonca Novak, ki sta se vrnila iz Amerike. Leta 1937 so se preselili v Ženavlje, kjer so se verniki zbirali po domovih. Spomladi tega 1948 so začeli gradnjo lastnega molitvenega doma, ki so ga decembra istega leta svečano odprli v bogoslužne namene. Pri tem je pomagal tudi učitelj Škerget, česar se verniki še vedno s hvaležnostjo spominjajo. Leta 1978 so kupili staro osnovno šolo, ki so jo člani domače cerkve s pomočjo vernikov iz drugih cerkva preuredili v večnamensko stavbo v verske namene. Dom je dobil ime Betel (hebrejska beseda, pomeni Hiša kruha) in je bil svečano odprt 5. in 6. julija 1980.

Še nekaj objektov in znamenj:
- kapela v Stanjevcih,
- kapela v Adrijancih,
- leseni križi v Lucovi, Neradnovcih in Križevcih (na mestu, kjer je nekoč stala kapela Povišanja sv. Križa, podružnica G. Petrovcev),
- zvoniki in kamniti križi po vaseh.



Besedilo in fotografije: Občina Gornji Petrovci

