Kako smo Slovenijo ‘naredili’ lepo in gostoljubno

0
42

Natečaj Moja dežela – lepa in gostoljubna praznuje trideset let, čeprav se je v malo drugačni obliki in pod imenom ‘najbolj prizadeven kraj na področju turizma v Sloveniji’ začel že bistveno prej, leta 1968, ko so komisijo poleg predstavnika Turistične zveze Slovenije sestavljali še novinar časopisa Delo in predstavnik Zveze hortikulturnih društev Slovenije. Poglejmo si, kako se je paradna akcija TZS razvijala.

Prva akcija je trajala od 20. maja do 15. septembra 1968, v njej pa so za zmagovalni kraj izbrali Radence. Prejeli so 1000 dinarjev nagrade in še dodatnih 5000 dinarjev, ker so mu prvo mesto namenili tudi bralci Dela. Splošna ocena ni bila prav spodbudna, kajti komisija je ugotovila, »da za infrastrukturne elemente turistične ponudbe še vedno ni časa, denarja in razumevanja«. Pa vendar akcijo kaže nadaljevati, so sklenili.

Naslednje leto so ocenili 42 turističnih krajev, na prvo mesto se je uvrstil Bled, kjer je bila 13. decembra zvečer v Festivalni dvorani tudi zaključna prireditev. »Festivalna dvorana na Bledu je bila polna do zadnjega kotička in mnogi so morali oditi domov, ker niso dobili prostora. Po približnih ocenah je bilo v dvorani kakih 900 ljudi,« je v Lipovem listu poročala Danica Zorko.

Leta 1974 so se na prvo mesto uvrstile Luče v Gornji Savinjski dolini, drugo mesto je pripadlo Škofji Loki, ki je bila slabša samo za 4 stotinke, na tretjem mestu pa je pristal Kamnik.

Leta 1990, leto dni pred osamosvojitvijo, so izbirali ‘najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji’, kraje pa so razvrstili v štiri kategorije: posebna skupina, v kateri so bili večji turistični kraji, turistični kraji, izletniški kraji ter manjši turistični kraji. V prvi kategoriji so ponovno zmagali Radenci, kjer so priznanje vročili Turističnemu društvu Radenci, češ da so najbolj zaslužni. V drugi kategoriji so zmagale Šmarješke Toplice, v tretji Braslovče, med manjšimi turističnimi kraji pa je slavila Osilnica.

V letu 1992 so kot posebno skupino dodali zdravilišča ter večja mesta, izbirali pa so tudi najboljše bencinske servise ÖMV Istra Koper in Petrola, najboljše železniške postaje in turistične pošte, svoje pa je rekla tudi turistična porota Dela in kluba Nedeljskega. V kategoriji izrazito turistični kraj je ponovno slavil Bled.

Leta 1993 se je tekmovanje preimenovalo v Moja dežela – urejena in čista, v kategoriji izrazito turistični kraj pa je tokrat slavil Portorož. Izbirali so tudi najbolj urejene in čiste šole, v tej kategoriji je slavila Osnovna šola Brežice.

Leta 1994 je slogan tekmovanja postal Moja dežela – lepa, urejena in čista, v njej pa so poleg krajev sodelovale še osnovne in srednje šole, mejni prehodi, bencinski servisi, železniške postaje, pošte, turistične kmetije, policijske postaje, trgovine Mercatorja in vojašnice. Leta 1996 so se pridružile še policijske postaje ter gasilski in planinski domovi. V sodelovanju z revijo Jana so izbirali tudi naj vrtove.

Leta 1997 so se v ocenjevanje vključili tudi kampi. V I. kategoriji je zmagal kamp Šobec na Bledu, v II. kategoriji kamp Danica v Bohinju, v III. kategoriji pa kamp Jadranka Izola. Leta 1999 se je v tekmovanje, ki se je že imenovalo Moja dežela – lepa in gostoljubna, vključilo tudi Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije z ocenjevanjem urejenosti gospodarskih in poslovnih objektov.

Leta 2001 so izbirali tudi najbolj urejene cestninske postaje – med starejšimi so slavile Hrušica, Torovo in Postojna B, med novejšimi pa Tepanje, Pesnica in Videž. V letu 2003 se je pojavila posebna kategorija hribovski kraji, v kateri je slavila Logarska dolina, izbirali pa so tudi počivališča ob avtocestah. Od leta 2008 se projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna skoraj ni spreminjal.

Koper je že leta 2008 slavil v kategoriji večja mesta:

»Vodilno mesto na lestvici si je pristaniško mesto prislužilo s svojim skrbno urejenim sredozemskim licem. Cvetovi rož, čistoča mesta, novo parkirišče, domiselni prehodi za pešce, vse to daje dinamičen, svež in vabljiv vtis.«

Bled je leta 1992 slavil v kategoriji izrazito turistični kraji:

»Bled se ponaša z izjemnim naravnim jezerom, z baročno cerkvijo iz 17. stoletja na otoku sredi jezera, ponaša se z mogočnim in lepo urejenim gradom, ki kot čuvaj stoji na skali nad blejsko kotlino. V turističnem smislu pa se ponaša s številnimi hoteli, prireditvami, športnimi objekti, z lepo urejeno okolico, turističnimi kažipoti in oznakami, s svojevrstnimi čolni, ki se kot veliki labodi prevažajo po modri gladini jezera.«

Velenje je leta 1995 slavilo v kategoriji večja mesta:

»Velenju je uspelo kljub nekdanji industrijski podobi in tem povezani prekomerni urbanizaciji z ureditvijo in vzdrževanjem obsežnih parkovnih površin in območij, namenjenih pešcem, zagotoviti privlačne bivalne površine. Fasade javnih in stanovanjskih zgradb so večinoma dobro vzdrževane in ocvetličene, kar z ostalimi zelenimi površinami, obrežji vodotokov in gozdnim robom daje v celoti podobo zelenega mesta. Velenje vedno bolj postaja tudi turistično mesto, predvsem s športnimi tekmovanji, bogatimi možnostmi za rekreacijo in s pestro kulturno dediščino. Posebno pohvalno je, da pri urejanju kraja sodeluje turistično društvo, velik del akcij na področju razvoja turizma in rekreacije ter sanacije degradiranega okolja pa izvaja Rudnik lignita Velenje.«

Podčetrtek je leta 2008 slavil v kategoriji izrazito turistični kraj:

»Kraj, ki diha s turizmom in krajani, predan turistični misli, vedno znova preseneča. Tokrat že ob sprejemu v kraj; s fontano in pisanim cvetjem, ki prišleka kar vsrkajo v svoj gostoljubni objem. In potem ga razvaja s ponudbo storitev in lepim ambientom. Podčetrtek turizem živi!«

Rogaška Slatina je leta 1990 dosegla drugo mesto v posebni skupini:

»Je kot očarljiva dama, ki ljubi rože, vesele barve, veliko raznovrstne glasbe, prvovrsten nakit, različne oblike rekreacije in drage dišave. Rogaška Slatina skrbno neguje svoje osrednje zdraviliško telo, se modno oblači in so ji z izgradnjo obvoznic, lične avtobusne postaje in z dodelitvijo statusa mesta odpravili še tistih nekaj gub, ki so jo do nedavna kazile. Če bi tej dami tu in tam kdo še temeljiteje očistil čevlje, kar naj v prispodobi pomeni, da bi bolj skrbno pospravil okrog industrijskih in obrtnih objektov, pa tudi okoli šole in pokosil ob cesti proti Križu, Trojici in Rogatcu, bi zlahka nadomestila tiste bore štiri stotinke do zmage.«

Fotografija: Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja, gradivo hrani Koroški pokrajinski muzej.

Nova Gorica je leta 1990 v kategoriji turistični kraj zasedla tretje mesto:

»Je že vrsto let med prejemniki priznanj, saj prizadevno turistično društvo nenehno poziva prebivalce mesta na najrazličnejše načine, tudi z ličnimi plakati, na katerih sta bila letos poleg prikupnega besedila upodobljena tudi smetišnica in metla, naj vendarle skrbijo za svoj kraj in mu ohranijo sloves urejenosti. Da so vzorno urejeni tudi javni parki, zelenice in nasadi, poskrbi s svojim deležem goriška komunala; nekaj težav je imela Nova Gorica letos s čistočo v najbolj frekventnih lokalih v neposredni bližini avtobusne postaje.«

Postojna je leta 1990 v posebni skupini zasedla tretje mesto:

»Postojna se spopada s kontrasti. Vse, za kar si prizadevata turistično društvo in Jama, je brez napake, naj gre za prireditve, parkirne prostore, zelenice, gostinske lokale, informativne table, ulične svetilke, prikupne race, Modrijanov mlin ali druge skrbno varovane naravne in kulturne vrednote; kot blago z napako je tisti del Postojne, ki je v domeni industrije in domačinov v bližini železniške postaje.«

Murska Sobota je leta 1990 med turističnimi kraji zasedla šesto mesto:

»Kljub rožnemu razkošju po vsem mestu in nadvse vzorno urejenemu okolju ob tekstilni tovarni Mura, prijaznim ljudem in odlični gibanici je mesto delovalo v letošnji zgodnji jeseni utrujeno, zbledele so barve na prehodih za pešče, šibili so se koški za odpadke, avtomobilisti pa so parkirali kar križem in počez, da smo nehote pomislili na ljubljanskega pajka.«

Semič je leta 1990 med manjšimi turističnimi kraji zasedel osmo mesto:

»Se je ‘naredil’, bi rekli po domače. Dobro so urejeni gostinska ponudba, okolica šol, vrtovi in vinogradi, ki segajo v samo središče kraja, nekaj zamer gre le na rovaš trgovine in prometne ureditve kraja.«

Besedilo: Polona Frelih

PUSTI SPOROČILO