Moja dežela – lepa in gostoljubna 2021 skozi oči ocenjevalcev

0
198

Pomen akcije se z leti povečuje: Peter Ogorelec, ocenjevalec od leta 1996

V akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna glavno delo na prostovoljni osnovi opravimo ocenjevalci. Ekipa treh strokovnjakov obišče vsak kraj posebej in si ga temeljito ogleda z več vidikov, specifičnih za obravnavano kategorijo kraja. V vseh krajih kot rdečo nit opazujemo urejenost in vzdrževanje. Cilj tega opazovanja je oceniti lepote in bivalne kvalitete predvsem za krajane, a tudi za obiskovalce. Ob tem ne pozabimo opozarjati niti na morebitne napake, pomanjkljivosti itd. Prav to je tudi eden od poudarkov ocenjevanja, za kar so nam občinske službe največkrat zelo hvaležne, saj rade odpravijo pomanjkljivosti.

Ekipa deluje na terenu suvereno in usklajeno. Vsi budno opazujemo kraj in dogajanja v njem, eden od ocenjevalcev zapisuje skupna opažanja, drugi fotografira, voznik pa tudi opazuje in tako sodeluje pri ocenjevanju. Vsak ocenjevalec svoje vtise samostojno oceni in vnese na pripravljene ocenjevalne liste. Temu sledi – včasih zaradi slabo čitljivih pisav – prepisovanje, seštevanje in dokončna razporeditev krajev. To delo opravijo na Turistični zvezi Slovenije. Tak način ocenjevanja in obdelave terenskih podatkov je bil utečen kar 28 let. S prihodom ing. Pavla Hevke na čelo TZS so ocenjevanje tehnično posodobili, tako da ocenjevalci ocene vnašamo v posebej prirejene tabele, ki jih imamo na svojih tablicah. Naslednja posodobitev je tudi javljanje ocenjevalcev s terena v oddajo Dobro jutro na RTVSLO. Tako je akcija postala bolj prepoznavna, rezultat pa bo verjetno tudi večje zanimanje za sodelovanju na natečaju prihodnje leto.

V akciji sodelujem že od leta 1996 in lahko suvereno trdim, da se njen pomen z leti povečuje. V krajih, ki jih večkrat obiščemo, je mogoče zaznati razvoj. Očitno se izboljšuje odnos krajanov do svojega bivalnega okolja, povečuje pa se tudi obseg turistične ponudbe, ki je vse bolj kakovostna in pestra.

Državna strokovna komisija za ocenjevanje krajev v sestavi Ivica Počervina, Andreja Vesel in Peter Ogorelec v družbi sodelavca TIC Novo Mesto. Fotografija: Barbara Jakše Jeršič

Letos so me pozitivno presenetili zlasti izletniški kraji: Andreja Vesel, vodja ocenjevalne komisije za mesta in kraje

 Med letošnjim potepanjem po Sloveniji so me pozitivno presenetili zlasti izletniški kraji, v katerih sem odkrila več, kot sem pričakovala. Izletniške kraje sem zapustila, polna vtisov, saj sem med obiskom doživela njihovo odličnost. Marsikateri od njih se je predstavil v povsem novih dimenzijah.

Zapeljali so me v čudoviti svet okusov na osnovi lokalnih pridelkov, med ulice, polne vznemirljivih zgodb, v preplet njihove dediščine, ki jih kot zaklade ponosno ohranjajo. Podobe krajev in kulinarična izročila spoštujejo in obujajo na sodoben način, ponudbe pa so z vsebinami domišljene in namenjene različnim skupinam obiskovalcev.

Na vsakem koraku je mogoče čutiti srčnost in utrip prijaznih domačinov, ki si prizadevajo za urejenost kraja. Vse to pa je velik prispevek k razvoju turizma tudi na podeželju. Veseli me, da tudi izletniški kraji postajajo zelene, trajnostne in aktivne destinacije.

Državna strokovna komisija za ocenjevanje krajev v sestavi Ivica Počervina, Andreja Vesel in Peter Ogorelec. Fotografija: Barbara Jakše Jeršič

Navdušila me je velika urejenost mestnih jeder: Lenka Molek, članica komisije za ocenjevanje jeder, u.d.i.a.

 Letos smo obiskali 27 mestnih, trških in vaških jeder. Presenetila me je velika urejenost mestnih jeder, saj je bilo kar težko izbrati najboljše. Med vaškimi jedri je stanje na splošno precej slabše. Prav posebne in pravzaprav zunaj tradicionalnih kategorij pa so Gaberke pri Šoštanju. Pri tem vaškem jedru gre za novo, virtualno, simbolno jedro napol izginule vasi. Zaradi rudarjenja je v nastalem jezeru namreč potopljenih 550 objektov, domačij, domov. Na mestu podrtega gasilskega doma so v urejenem zelenem okolju postavili kozolec in nekaj drugih objektov, tudi predstavitveni zemljevid še celih Gaberk z vsemi lokacijami in hišnimi številkami, da se ne pozabi. Prostor služi za prireditve, tu poteka tudi vsakoletno srečanje izseljenih. Ker tudi to novo jedro vasi leži na območju, ki bo čez nekaj let poplavljeno, sem stoično, sama zase zaključila ‘še dobro, da so vsi objekti prenosljivi, ob tolikšnem entuziazmu in potrpežljivosti jih znajo postaviti znova’.

Zgodovinska jedra in tematske poti so kljub ukrepom napredovale: Andreja Lotrič, članica komisije za ocenjevanje jeder in tematskih poti, u.d.i.a.

 Uživam v iskanju povezav med preteklostjo in današnjim življenjem ljudi v mestih in na podeželju. Iščem dvo- ali trodimenzionalne detajle, elemente opreme ter zunanje in notranje prostore mesta, ki v ljudeh ustvarjajo pozitivne čustvene premike. Včasih za to poskrbi kamnita klop z razgledom na trg, ki vabi turiste in domačine v senco visoke fasade. Drugič preseneti ulična razstava fotografij, ki ustavi korake mimoidočih in v odprtem prostoru ustvari točke, na katerih se naš vsakdanjik za trenutek lahko spremeni v sanje. In kakšno dodano vrednost mestu prinašajo drevesa! Pa drevoredi ter estetika parkovnih ureditev …

Verjamem v to, da je za najboljše prostorske rešitve potrebno temeljito, načrtno in hkrati izjemno subtilno prepletanje kulturne dediščine, etnologije, zgodovine, arheologije, urbanizma, arhitekture … Vse to, skupaj s sodobnimi pristopi ter tehnološkimi rešitvami, ki stanovalcem nudijo prijetno bivanje, ustvari v prostoru posebno, neslišno harmonijo. Ljudje to prostorsko usklajenost začutimo. Nekje se zelo radi zadržujemo, družimo, drugje pa ne. Določene kraje in mesta si želimo ponovno obiskati prav zaradi teh prijetnih občutkov.

Vesela sem, da sem na letošnjih ocenjevanjih zgodovinskih jeder in tematskih poti kljub ukrepom za zaščito pred koronavirusom pri večini opazila napredek. Organizirani so programi oživljanja zgodovinskih jeder, zagotovljena je zelo dobra kakovost stanovanjskega okolja, v najbolj revitaliziranih jedrih so poleg stanovanj prisotne tudi spremljajoče dejavnosti, trgovina, gostinstvo, tržnice z bogato lokalno ponudbo. Prav tako je pomembna urejenost prometa. Ob upoštevanju zaščitnih ukrepov so bile organizirane tudi poletne prireditve in dogodki. Vse to spremlja človeška toplina, kreativnost in igrivost. Za mnogimi prostorskimi kvalitetami ter urejenostjo odprtega javnega in zasebnega prostora trdno stojijo ljudje, ki razvijajo programe, ustvarjajo in odpirajo nove možnosti ter povezave za bivanjski napredek in dobro vseh.

Kljub zaščitnim maskam, ki so na sestankih skrile naše nasmehe, so gostoljubje, sodelovanje in optimizem tisto, kar bi lahko izpostavila kot nekaj najlepšega na mojih letošnjih ocenjevalnih poteh.

Turizem smo ljudje.

Državna strokovna komisija za ocenjevanje jeder v sestavi Andreja Lotrič, Lenka Molek in dr. Anton Prosen. Fotografija: Osebni arhiv

Postali smo svetovalna skupina za prenove: dr. Anton Prosen, član komisije za ocenjevanje jeder

Državna komisija za ocenjevanje jeder je izrazito strokovna in interdisciplinarno sestavljena. Znano je, da so jedra pomembna kategorija grajenega prostora in predstavljajo odraz bivalnega in gospodarskega razvoja nekega naselja skozi čas. Danes pomenijo jedra, zaradi enkratne grajene kulturne dediščine, ki je koncentrirana na majhnem prostoru, pomembno lokacijo za razvoj urbanega ali ruralnega turizma ter mesto proučevanja pomembne arhitekturne dediščine, kar pomeni prostor proučevanja zgodovinskega razvoja nekega naselja. Običajno so v jedrih locirane pomembne ustanove in dejavnosti, ki dajejo posameznemu naselju svojstven značaj in posebnost v nasprotju z drugimi, predvsem novejšimi, dokaj uniformiranimi predeli naselij.

Komisija ugotavlja izreden napredek pri urejevanju zlasti mestnih jeder, tako da je bilo med enakovrednimi težko izbrati najboljše. V tej kategoriji smo bili nad posameznimi jedri pozitivno presenečeni, predvsem nad kakovostnimi prenovami, zaznati je bilo mogoče pravo tekmovalnost med mesti in ne nazadnje tudi med župani. V posameznih mestnih središčih so prišli župani in mestne uprave do spoznanja, da so jedra pravšnji prostor za kulturne, zabavne in druge prireditve, zato se lotevajo kakovostnih ureditev. Lociranje butičnih hotelov in restavracij ter trgovin pa pomeni velik prispevek k razvoju turizma in oživljanju mestnih jeder.

Morda je imela komisija nekoliko lažji izbor pri trških jedrih, kjer je precejšnja razlika med najboljšimi in drugimi, upoštevati pa je treba, da jih marsikje še niso začeli temeljiteje urejati in so želeli predvsem naša strokovna priporočila oz. mnenja za izdelavo projektov oz. natečajev za ureditev.

Vaška jedra so problem zase, saj skoraj nobeno od prijavljenih še ni urejeno na pričakovani ravni, zaostaja urejenost stavbnega sklada in zasebnih odprtih površin ali javnega prostora. Na terenu smo opazili, da so krajevne skupnosti oz. vaški odbori največkrat prepuščeni lastni strokovni iznajdljivosti in se razen izjem lotevajo prenove in ureditev brez prave strokovne podpore. Žal se prenova in razvoj vaških naselij v Sloveniji le prepočasi uveljavlja, kar je škoda, saj je urejen podeželski prostor predpogoj za razvoj turizma.

Člani ocenjevalne komisije ugotavljamo, da ni naša naloga na terenu zgolj ocenjevanje, vse bolj postaja strokovno-svetovalni tim. Nekateri prijavitelji znajo to tudi izkoristiti, kar ni nič slabega, le tu pa tam je komisija zaradi te svetovalne vloge v časovni stiski, seveda pa gre tudi za dodatno obremenitev.

Državna strokovna komisija za ocenjevanje jeder v sestavi Andreja Lotrič, Lenka Molek in dr. Anton Prosen v družbi predstavnika TIC Kamnik. Fotografija: Osebni arhiv

 

PUSTI SPOROČILO