Kjer se je vse začelo – z vélikim Antonom Janšo

»Čebelarji svoji dejavnosti radi rečejo tudi poezija kmetijstva. Ste vedeli, da imajo začetki slovenskega čebelarstva korenine v vaseh pod Stolom? V vasi Breznica je čebelaril Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru na Dunaju …« Tako v žirovniški občini, kjer bo 20. maja osrednja prireditev ob prvem svetovnem dnevu čebel v Sloveniji, vabijo k odkrivanju čebelarske tradicije na območju, ki mu pravijo tudi zibelka slovenskega čebelarstva.

V vasi Breznica, v žirovniški občini, ki je sicer znana tudi kot zibelka drugih znamenitih mož (tod so namreč rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna, njegovega prijatelja Matije Čopa ter pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna), se je 20. maja leta 1734 rodil Anton Janša, začetnik sodobnega čebelarjenja; od tod tudi izbor dneva, ki bo svetovno javnost odslej opozarjal na pomembnost čebel za človeštvo in pozival k dejanjem za njihovo ohranjanje.

Od slikarja do čebelarja

Anton Janša je že kot otrok rad opazoval življenje čebel in očetu Matiji pomagal pri čebelarjenju; ta je postavil prvi čebelnjak prav leta 1734, ko se mu je rodil prvi sin Anton, izvemo na spletni strani Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, na kateri je strnjena življenjska zgodba vélikega moža, ki je na Dunaju s svojim izjemnim znanjem in razumevanjem čebel navdušil cesarico Marijo Terezijo in bil imenovan za prvega učitelja čebelarstva na tamkajšnji čebelarski šoli.

Na Dunaj se je odpravil kot nadarjen mlad slikar, na bakrorezno risarsko šolo tamkajšnje slikarske akademije. Tudi njegova brata Lovro in Valentin sta se učila na njej, a medtem ko sta oba postala priznana slikarja in grafika, je Anton izbral – čebele. Leta 1769 se je prijavil na razpis dunajske Nižjeavstrijske kmetijske družbe za učitelja čebelarjenja. Leto pozneje je z lahkoto opravil izpit in najprej postal čebelar pri omenjeni družbi, pozneje pa učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija. Čebelaril je na cesaričinem vrtu in potoval po preostalih avstrijskih deželah, kjer je predstavljal svoja odkritja, povezana s prevažanjem čebel na ajdovo pašo.

Napisal je temeljni čebelarski knjigi (v nemškem jeziku): Razprava o rojenju čebel in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu. Marija Terezija je po njegovi smrti (leta 1773) izdala ukaz, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah.

Kot čebelar je Anton Janša spremenil velikost in obliko panjev, tako da jih je bilo mogoče sestaviti v bloke. Uveljavil je kranjski način umeščanja panjev v za to postavljene stavbe, čebelnjake, kakršne poznamo še zdaj. Zagovarjal je, da čebel nikoli ne smemo moriti in da jih je treba voziti na pašo. Po vsem svetu je z Janševo pomočjo tudi zaslovela avtohtona slovenska čebela kranjska sivka.

Janšev čebelnjak na Breznici

V Janševi rojstni vasi Breznici, na obronkih grebena karavanškega Stola, je najvidnejši spomin nanj rekonstrukcija čebelnjaka družine Janša, ki je stal ob Kuharjevi hiši, kot se je po domače reklo Janševi domačiji. Njegove rojstne hiše ni več, čebelnjak, v katerem je mojster čebelaril, pa je stal do leta 1877, ko so ga zaradi načetosti zamenjali z novim, enako velikim. Lani pa je čebelnjak temeljito obnovil Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Prizadeval si je za rekonstrukcijo, ki bi čim dosledneje sledila prvotni podobi čebelnjaka. Zamenjali so načete dele prejšnjega, restavrirali panjske končnice, skodlasto streho so zamenjali s prvotno slamnato, tla pa obložili z glino.

Posebnost čebelnjaka so enako veliki panji z vmesnimi okvirji za satovje, da je mogoče v celoti izvleči in prepeljati čebele drugam na pašo, kar je bila prav Janševa iznajdba. Takim panjem pravimo sicer nakladalni ali, kot jih je imenoval Janša, kranjíči.

Domneva, da je panjske končnice na družinskem čebelnjaku poslikal Janša sam, ni dokazana. Res pa je, da se je edinstvena slovenska posebnost poslikav na panjih izhaja prav iz druge polovice 18. stoletja, v času, ko je na Breznici čebelaril Janša.

Medena doživetja na območju Zgornje Gorenjske

Napoved, da bo 20. maj, rojstni dan Antona Janše, svetovni dan čebel, je v Žirovnici spodbudila smelejši razvoj čebelarskega turizma.

V občini je Čebelarsko društvo Antona Janše, v katerem so za plačilo članarine pred kratkim uvedli – med čebelarjev (in oblikovali svojo blagovno znamko medu, poimenovano po čebelarskem mojstru), povezanih v društvo. Sicer pa je bila že leta 1781 v vasi Rodine ustanovljena prva čebelarska bratovščina, predhodnica čebelarskih društev in sploh prvo na Slovenskem ustanovljeno društvo. »Pri nas včasih kmetija ni veljala za pravo domačijo, če pri hiši niso imeli čebel,« je zapisano na spletni strani Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.

Od tod je tudi zdajšnji predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki ima v vasi Selo pri Žirovnici čebelarstvo, pred kratkim pa je odprl Čebelji raj, v katerem lahko obiskovalci poleg pokušnje čebeljih pridelkov in izdelkov spoznavajo življenje čebel na interaktiven način.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je lani spodbudil projekt Bee Our Guest (angl. bee = čebela; izgovorjavo zapisa Bee Our Guest pa lahko v slovenščino prevedemo v Bodite naš gost). Ta je povezal šest občin Zgornje Gorenjske: poleg Žirovnice še Radovljico, Bohinj, Bled, Gorje in Kranjsko Goro. »Želeli smo povezati in predstaviti celovito ponudbo čebelarskega turizma na tem območju,« je povedal Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. Ponudba je predstavljena na spletni strani Bee Our Guest, ki seznanja tudi z zapuščino Antona Janše in pomembnostjo čebel.

Bee Our Guest poudarja različne čebelje vsebine na območju sodelujočih občin. V žirovniški Prešernovo rojstno hišo, kjer je mogoče pokusiti tudi medene piškote, Janšev čebelnjak in Čebelarstvo Noč. V radovljiški Čebelarski muzej Radovljica, Čebelarski center Gorenjske, lectarske delavnice v gostilni Lectar, medene jedilnike v nekaterih gostilnah in restavracijah ter medeno čokolado v turistično-informacijskem centru. V bohinjski kolesarski izlet po Čebelarski učni poti s pokušanjem medenih posebnosti v domačih gostilnah, Čučkov čebelnjak, drugi najstarejši v Sloveniji, in obiske lokalnih čebelnjakov. V blejski Čebelarstvo Ambrožič, kjer so znani (tudi) po apiterapiji, Blejski otok, kjer je mogoče pokusiti medeno potico, in Blejski grad s trgovinico z medenimi izdelki. V občini Gorje je slikovita Panoramska čebelja pot, v gostilni Pr’Jagru ponujajo medeni jedilnik, tod je še Čebelarstvo Bernik. V kranjskogorski občini so mogoči vodeni ogledi čebelnjaka in pokušnje čebeljih izdelkov, v trgovinici Židana marela pa ponujajo veliko medenih dobrot.

Pripravili so tudi prve čebelarske pakete na območju občin, ki so vključene v projekt, »poleti pa bomo v sodelovanju z Radovljico in Bledom uvedli čebelarski avtobus Hop on hop off, ki bo enkrat na teden povezal Čebelnjak Ambrožič na Bledu, Muzej čebelarstva v Radovljici ter Janšev čebelnjak in Čebelarstvo Noč,« je povedal Matjaž Koman.

Čebelji park Antona Janše

Največji projekt, ki ga pripravljajo v žirovniški občini v želji po nadaljnjem razvoju čebelarskega turizma, pa je Čebelji park Antona Janše. Projekt, katerega nosilka je Občina Žirovnica, so prijavili na razpis in še čakajo, da izvedo, ali bo odobren. »Projekt sestavlja več vsebinskih sklopov. Eden je ozaveščanje o pomembnosti čebel; tako nameravamo, recimo, razdeliti semena medovitih rastlin med vsa gospodinjstva na območju Zgornje Gorenjske in tako spodbujati zasajanje teh rastlin. Pripravljamo interaktivno predstavo o Antonu Janši in njegovem življenju. Želimo si izdati medeni kulinarični vodnik s starimi recepti, povezanimi z medom. Osrednji del projekta pa bo ureditev parka, v Žirovnici, kjer bo stavba s predstavitvijo življenja Antona Janše, kavarnico in prodajalnico s čebeljimi pridelki in izdelki. Ob njej bo večji park medovitih rastlin. Nadejamo se, da bo park postal tudi družabno shajališče domačinov, ne samo turistična točka,« je še dejal Matjaž Koman.

Mateja Gruden