Ko se s Starega vrha ozreš v dolino

0
92

Stari vrh in kraji pod njim ležijo na nadmorski višini od 800 do 1200 m, je nekakšen mejnik med Selško in Poljansko dolino in skoraj od vsepovsod so razgledi na dolino lepi, naj bo to Poljanska ali Selška dolina ali Sorško polje. Kljub temu izstopata dve točki, ki sta lepo urejeni, na katerih se lahko v miru naužijemo razgledov, saj ni pretirane gneče.

Na klopci se obiskovalec lahko spočije in naužije prelepih razgledov.

Prva je tik nad vasjo Zapreval in je od Grebljice, torej prizorišča etnološke prireditve Dan oglarjev, oddaljena le nekaj sto metrov. Z avtom se lahko pripeljemo do parkirišča pri Družinskem parku na Grebljici in od tam po skoraj položni cesti, ki v smeri desno pod Gostiščem Stari vrh preči pobočje, peš odpravimo proti razgledišču. Že takoj se lahko ozremo na dolino, saj se nam odpirajo prelepi pogledi. Na razgledni točki stoji maketa oglarske kope, v obliki podkve napis Turistično društvo Stari vrh (slika1.2.) ter klopca, na kateri se obiskovalec lahko spočije in naužije razgledov najprej prek Selške doline in gričkov s slikovitimi cerkvicami, med njimi zelo fotogenično cerkvijo Svetega Tomaža, naprej do Lubnika in Sorškega polja vse do Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in naprej do Pohorske planote. Na desni strani Lubnika se odkriva Šmarna gora in pod njo Ljubljana, naprej proti desni pa lahko opazujemo še del Polhograjskih gričev. Prostor je miren in primeren za počitek in uživanje v naravi.

Na razgledni točki stoji maketa oglarske kope v obliki podkve. Na njej je napis: Turistično društvo Stari vrh.

Nato se lahko vrnete nazaj do izhodišča in se za obisk druge razgledne točke zapeljete le nekaj metrov strmo v klanec po asfaltirani cesti do Gostišča Stari vrh, kjer lahko parkirate avto in se od tam naprej mimo zgornje postaje šest sedežnice sledite oznakam za vrh Starega vrha.

Še bolje pa je, če se od prvega razgledišča odpravite peš. Kar naprej po makadamski poti pod šestsedežnico. Preden pridete v gozd, zavijete levo na travniško pot, ki vas najprej prek strmega travnika in nato skozi gozd pripelje do omenjenega gostišča. Preden pa se spustite do gostišča, zavijete ostro desno in sledite oznakam proti vrhu. Pot vas skozi gozd pripelje na travnik, ki ga prečite in se ob drugi strani vzpenjate proti vrhu. Najprej tik pod vrhom zagledate lično hišico, kjer se lahko tudi odžejate. Le še nekaj korakov vas loči od vrha Starega vrha. Pot je je dobro označena.

Razgled na dolino pozimi.

Da pridete do druge razgledne točke, je treba malce več truda, a je ta poplačan, ko se le streljaj od vrha 1217 metrov visokega Starega vrha pogled spusti na Poljansko dolino in vasice, posejane po zelenih gričkih. Spodaj leži vasica Podvrh in malo nižje večja vas, ki slovi po tem, da ima največ sončnih dni na leto – Javorje. Prek vasi in Poljanske doline lahko naprej vidimo Polhograjsko hribovje in priljubljena Osolnik in Sveti Ožbolt, prek Notranjske seže pogled vse do Snežnika. Proti zahodu pa je tik pred nami Blegoš, pred njim ‘klečita’ Malenski vrh ali Gora z romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja in za njima Trnovski gozd. Pogled z malega pomolčka, kjer stojita klopca in miza ter je prostora komaj za ducat obiskovalcev, je res izjemen in vreden truda, saj nam vzpon od gostišča na Starem vrhu, kjer pustimo avto, vzame od 30 do 40 minut, od Družinskega parka (Grebljice) pa dobro uro, seveda odvisno, koliko časa posvetimo prelepim razgledom z vrha Starega vrha. (slika 3.4.)

Besedilo: Hermina Jelovčan, TD Stari vrh

Fotografije: TD Stari vrh

 

PUSTI SPOROČILO