Malečnik – dotik svetega, izkušnja večnega

0
133

Na levem bregu reke Drave stojita v Malečniku pri Mariboru kar dve cerkvi. Pomembno baročno cerkev Sv. Petra so pred skoraj 300 leti na novo pozidali in postavili nekoliko višje od kraja, kjer je že vsaj leta 1236 stala prvotna cerkev, ko je bila pripadajoča vas v posesti nemškega viteškega reda (ad sacrum Petrum in villa nostra). Od stare cerkve je ostal le zvonik, ki danes ponosno hrani veliki zvon.

Letnica na slavoloku Petrove cerkve pove, da je bila ta posvečena leta 1730, s čimer so se zaključila glavna dela na in v cerkvi. Dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni kustos v Narodni galeriji, dodaja, da so bila leta 1736 na oboku izvedena štukaterska dela. Štukature so poslikane z alegoričnimi motivi in latinskimi reki. V prezbiteriju so arhitekturne dekoracije z vazami in girlandami. Notranjščina je baročno ubrana s kar šestimi oltarji Filipa Jakoba in Jožefa Strauba, slikami in štukaturami, s čimer se malečniška cerkev uvršča med pomembne spomenike štajerskega baroka kot primer celostnega baročnega spomenika. Cerkev Sv. Petra obsega tudi galerijo ali emporo, kar je v slovenskih cerkvah redkost. V njej je na ogled še 14 postaj križevega pota, ki so mojstrsko delo slikarja Jožefa Ernsta Tunnerja.

Notranjost je baročno ubrana

Pod cerkvijo se skrivajo edinstvene katakombe v Sloveniji. Ko vstopimo skozi poseben vhod na zunanji desni strani cerkve, nas na vrhu stopnišča pričaka starodaven kamniti nagrobni spomenik s figuraliko smrti in Marijinim monogramom. Nato se po devetnajstih stopnicah spustimo do katakomb. Skupaj s cerkvijo jih je dal davnega leta 1730 postaviti takratni malečniški župnik dr. Janez Sittich. V malečniških katakombah, ki ležijo skoraj pod celotno površino župnijske cerkve, je na vseh štirih straneh kar 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih. V njih so pokopani duhovniki, pomembnejši krajani in tisti, ki so imeli posebne zasluge za župnijo. Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami za duhovnike. Tega ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali). Posebnost malečniških katakomb sta na desni strani precej velika kostnica in skrivnostni rov, za katerega še nismo ugotovili, kam vodi. Po pričevanju nekaterih naj bi peljal pod Dravo na drugo stran mesta Maribora ali celo do romarske cerkve Matere Božje na Gorci.

S prenovo župnišča je bila v njem postavljena prva umetnostna galerija v kraju z več kot 20. umetniškimi slikami iz 17. 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom.

Ko se mimo cerkve Sv. Petra povzpnemo ob kapelicah križevega pota in vinogradih, zasajenih s plemenito vinsko trto, na hrib, na imenitni razgledni točki, visoki 346 metrov, kraljuje že skoraj pol tisočletja Gorska Mati božja. Franci Petrič, pisatelj, pravi, da stoji njeno svetišče kakor na straži in se ogleduje po Dravi navzdol proti Ptuju in navzgor čez Maribor v zelene gozdove Pohorja ali razkošne vinograde Slovenskih goric. Na nastanek Marijine romarske cerkve v Malečniku so vplivali malteški vitezi. V bližnjem Melju so imeli komendo, okrog Gorce pa posestva. Današnja cerkev na Gorci je zgrajena v gotskem slogu. Na zunanjem južnem oporniku cerkvene ladje je vklesana letnica 1517. Čeprav še danes lahko občudujemo gotsko podobo cerkve, so jo v stoletjih predelovali tudi v drugačnih umetnostnih slogih. Leta 1864 sta cerkev na pobudo župnika Glaserja v novogotskem slogu v celoti poslikala mojstra Fantoni in Brollo. Naša pozornost je namenjena Marijinemu kipu iz 16. stoletja v glavnem oltarju. Marija drži v rokah žezlo, z levico pa nosi Jezusa. Izredno dragocena je tudi votivna podoba iz leta 1680, ki jo je dal napraviti Jurij Jurešič v zahvalo, ker sta bila z ženo Marjeto ozdravljena vročice. V gorski cerkvi so se od nekdaj dogajali čudeži, zato je postala tako priljubljeno romarsko svetišče. Že več kot 300 let v to cerkev na predvečer glavnega praznika, ki se v njej obhaja 8. septembra (mala maša ali mali šmaren), priromajo romarji iz Cerkvenjaka, ki ves večer prepevajo Marijine pesmi in ob polnoči zaključijo obisk z romarsko sveto mašo. Nekoč so v cerkvi prenočili do jutra in se po pobožnostih naslednjega dne vrnili domov.

Okoliški vinogradi so zasajeni s plemenito vinsko trto.

Obiskovalčev pogled v središču Malečnika pritegne tudi župnišče, ki je dragocena historična stavba z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino ter po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine s celotnim kompleksom predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture. Župnišče je gotovo obstajalo že leta 1338, ko se prvič omenja šentpetrski župnik. Na župnišču je pritrjena kamnita plošča z grbom in napisom župnika Melhiorja pl. Rainierja (1639–1652) iz leta 1647. Verandasti balkon na vzhodni fasadi ima napis MGP 1861, kar pomeni, da je dal župnišče tega leta prenoviti župnik Marko Glaser.

Župnišče je leta 2021 doživelo novo prenovo. V njem je bil že od nekdaj salon, ki pa je služil internim namenom. Ker ga je preuredil (v njem je še ohranjen intarzični parket) in opremil prav Marko Glaser, je salon od prenove dalje poimenovan po njem. S prenovo župnišča je bila v njem postavljena prva umetnostna galerija v kraju z več kot 20. umetniškimi slikami iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom. Odprtje je 28. junija 2021 potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Glaserjev salon z galerijo poleg kakovostne umetniško-kulturne vrednosti ponuja možnost za izobraževanje in spoznavanje umetnosti določenega časovnega obdobja, prav tako je v njem priložnost za povezovanje in čezmejno sodelovanje med narodi, saj so bili umetniki, ki so avtorji umetniških del, tudi avstrijskega porekla, na slikah pa so upodobljene osebnosti iz Japonske, Grčije, Turčije in Egipta.

Štajerski dotik svetega.

Ob koncu ne smemo pozabiti omeniti, da je bil v prvi polovici 19. stoletja župnišču prizidan etažni gospodarski del – preša. O njeni zidavi priča pravokotno oblikovan dvoriščni portal, datiran z letnico 1846. V stavbi je ohranjena večja lesena preša z vrezano letnico 1848 na vretenu. Preša, s katero lepo upravlja Društvo upokojencev s pomočjo drugih društev, je povezana z mogočno obokano trinadstropno vinsko kletjo, ki je izjemna posebnost in doživetje. Njena postavitev sega daleč v preteklost, stara je več kot 500 let. Župnijska vinska klet ponuja številne priložnosti za kulinarična in vinska doživetja, organizacijo kulturnih dogodkov in različnih prireditev. Slovesno je bila v organizaciji društva malečniških vinarjev odprta letos, v sklopu 1. Glaserjevega festivala, poimenovanega po duhovniku Marku Glaserju, ki je v Malečniku pustil številne sledi.

V pritličnih prostorih župnišča so lani svoje mesto dobile članice Društva malečniških gospodinj, ki za različne priložnosti pripravljajo gastronomsko razvajanje po recepturah šolskih sester, ki so pred več kot 100 leti delovale v kraju. Našli so se namreč ohranjeni recepti s kuharskih tečajev, ki so jih sestre prirejale za dekleta.

Malečnik je s svojimi odličnim turizmom, vrhunskim vinom, sakralnimi objekti in naravnimi danostmi pravi raj za vse, ki želijo doživeti nekaj posebnega. Vabljeni, da nas obiščete v živo, še prej pa se morda razgledate po naši bogati spletni strani: https://zupnija-malecnik.rkc.si/. Dobrodošli v Malečniku!

Besedilo: Dr. Sebastijan Valentan

Fotografije: Arhiv župnije Malečnik

PUSTI SPOROČILO