Matej Knaus: Obeti so optimistični

0
109

Na sejmu Alpe – Adria, največjem turističnem sejmu v Sloveniji, ki je po dveh letih spet odprl vrata, smo lahko na okroglih mizah prisluhnili številnim turističnim strokovnjakom. Med njimi je bil tudi Matej Knaus, ustanovitelj in direktor turistične agencije Palma, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih agencij. Po njegovem mnenju je glavni pozitivni učinek koronske krize, da so se turistični deležniki začeli ponovno povezovati. »Mislim, da smo na pravi poti, da moramo vztrajati in drug drugega poslušati ter kdaj tudi kakšen svoj interes žrtvovati za skupno dobro,« je poudaril.

Med razpravo smo med drugim slišali, da je bila strategija usmeritve na domačega turista med epidemijo korone zasilna rešitev?

Seveda je bila zasilna, vendar to ne pomeni, da na domačega turista ni treba staviti v vsakem primeru. Domači turist predstavlja osnovno stabilnost turističnega gospodarstva. Tudi v preteklosti smo opozarjali na to, da ne smemo pozabiti na domačega turista, vendar so vsi deležniki to preslišali. Zdaj imamo novo paradigmo, ob kateri se je treba zavedati, da je povprečna poraba domačega turista – ne samo pri nas, pač pa v vseh državah, ko govorimo o njihovih domačih turistih – nižja kot poraba tujih turistov, kadar obiščejo tujo državo.

Na razpravi smo slišali tudi, da ste bili proti turističnim bonom. Zakaj?

Na načelni ravni smo odobravali vsako pomoč. Je pa res, da so boni povzročili povečano povpraševanje, kar je vplivalo na višjo končno prodajno ceno. Na ta način smo izgubljali tudi zunanjo konkurenčnost, saj se nismo mogli evalvirati. Če imamo zadostno ali celo presežno povpraševanje po kapacitetah, se ni treba boriti na trgih. Dolgoročno to ni vzdržno.

Zelo jasno ste povedali, da si ne želite, da bi Slovenija postala poceni turistična destinacija?

Tega si ne želi nobeden od nas, kar smo jasno poudarili v novi turistični strategiji. Stremimo k temu, da smo destinacija s petzvezdičnimi doživetji in destinacija z visoko dodano vrednostjo, kar mora biti glavno vodilo za vse deležnike v turizmu. Brez tega ne bomo mogli odgovoriti na vse ostale izzive, ki jih imamo; treba je dvigniti povprečno plačo za zaposlene, kadri in turisti morajo biti zadovoljni, poleg tega pa je treba imeti denar za vlaganje v digitalizacijo, v nove produkte. Ne bo šlo brez tega, da bomo ustvarjali visoko dodano vrednost.

Matej Knaus, predsednik Združenja Turističnih agencij Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih agencij.

Na razpravi je bilo mogoče slišati tudi predlog o vključevanju ukrajinskih beguncev v turizem. Kaj pravite na to?

Resnici je treba pogledati v oči in povedati, da bomo morali za enostavnejša dela v turizmu kader iskati ne samo znotraj Slovenije, ampak širše. To že počnejo na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Delovno silo uvažajo celo iz držav, kot so Filipini, Moldavija, Pakistan.

Razprava se je začela z ugotovitvijo, da je v turizmu potreben optimizem.

Vsekakor je potreben pozitiven pogled, brez katerega ne more biti uspeha. Optimizem nas je zajel, ko je začel slabeti covid. Optimizem se naslanja na trende, ki smo jim bili priča že v poznojesenskem in zimskem času in se nanašajo na rezervacije, povpraševanje, zanimanja. Priča smo bili pozitivnim premikom na vseh trgih, kar za večino trgov še vedno velja.

Optimizem je nekoliko usahnil v januarskem valu epidemije, ki pa je hitro pošel.

Navedli ste optimističen podatek o vrnitvi turističnega prometa na 98 odstotkov prometa pred krizo?

Izhajam iz informacij in podatkov, ki jih dobim iz Evropskega združenja turističnih agencij, kjer sem v upravnem odboru. Mednarodne bonitetne agencije merijo pričakovani utrip in posel in takšne številke so jeseni leta 2021 predstavili za leto 2022. Če ukrajinska kriza ne bo povsem eskalirala, se bomo tem številkam v Evropi po mojem mnenju kar približali.

Med razpravo s strokovnjaki s področja turizma na Gospodarskem razstavišču.

Ljudje so željni potovanj, na katera se bo po vaših projekcijah letos odpravilo kar  70 odstotkov Evropejcev?

Res je, tudi to je podatek Evropskega združenja turističnih agencij, ki pravi, da kar 70 odstotkov Evropejcev v prihodnjih šestih mesecih namerava potovati. Običajno je bilo takšnih nekaj manj kot 50 odstotkov ljudi, se pravi, da v naslednjih šestih mesecih namerava potovati celo več potencialnih turistov kot običajno.

Kje je tukaj Slovenija?

Potencial Slovenije je razmeroma velik, imamo pa nekaj izzivov, predvsem s povezljivostjo in dejstvom, da je Slovenija pri tujih turistih v veliki meri integrirana v produkte drugih držav. Slovenija je sestavni del potovalnih ciljev skupaj z neko drugo državo ali destinacijo. Običajno gre za Hrvaško, Avstrijo ali Italijo, se pravi naše sosede.

V razpravi ste omenili, da bo Italija letos očitno čudežni otrok evropskega turizma.

Ocenil sem jo kot velik potencial, ker se je Italija na covidno krizo odzvala z veliko mero protekcionizma in zelo velikim omejevanjem. Italijani so v preteklem letu ostajali doma, in to bolj od vseh Evropejcev. Zdaj si želijo potovati. Če so lani v sosednje države z avtomobili potovali predvsem Avstrijci, Nemci, Čehi in Madžari, bodo to letos počeli Italijani.

To zveni precej obetavno za nas, kajne?

Vsekakor, Italijani se bodo najprej ozrli v države blizu njih in mislim, da imamo tukaj res velik potencial.

Za našo največjo konkurenco ste označili druge sredozemske države.

Res je, saj je najhitrejši povratek turistov mogoče pričakovati ob morju ter v prestolnicah. Turizem najprej okreva v segmentu ‘leisure’, se pravi na počitniškem delu.

Rekli ste, da je naša največja prednost, da smo majhni in se lahko hitro prilagodimo.

To bi morala biti prednost in ta trend zasledujemo. Nismo še na cilju, smo pa začeli delati v tej smeri. Program dela STO ni več tako zabetoniran, ampak lahko promocijska sredstva preusmerja na potencialno nove trge. Naj ponazorim na primeru. Z odločitvijo letalske družbe Fly Dubaj iz Združenih arabskih emiratov se je pojavila priložnost, da privabimo več gostov iz te regije. Hitro smo se odzvali in tukaj poiskali svoje priložnosti.

Rekli ste, da so naš največji potencial gosti iz Izraela, Arabskih emiratov in Severne Amerike. Za kakšne goste gre?

Ocenjujemo, da bodo gostje s teh trgov letos potovali v Evropo. Gosti iz Arabskih emiratov in Severne Amerike so pripravljeni plačati visoko dodano vrednost in zahtevajo tudi storitve z višjo dodano vrednostjo. To so gostje, ki si jih želimo imeti v naši sedanji in bodoči strategiji slovenskega turizma.

Turistična zveza Slovenije se ukvarja predvsem s turizmom na podeželju. Ali te ljudi zanima tudi ta vidik Slovenije?

V vseh teh državah se najdejo nišne skupine, ki si želijo tovrstnega produkta, vendar jih je treba ustrezno nagovoriti, jih pripraviti in se seveda prilagoditi z vsebino.

Kot velik potencial ste omenili tudi goste iz Madžarske, Češke, Poljske, ki jih je bilo že lani precej.

Če govorimo o varnosti in psihologiji varnosti, moramo vedno izhajati iz vedenja potrošnika v državi, v kateri živi. Če gledamo s strani slovenskega potrošnika, se je lani odločil ostati doma, ker je izkoristil bone, ali je šel na Hrvaško, saj je bil prepričan, da se bo lahko v vsakem trenutku domov vrnil s svojim avtomobilom. Če je potoval z letalom, je izbral destinacijo, s katere je imel direktno povezavo s Slovenijo. V smislu varnosti je bil miren, saj ni obstajala nevarnost, da bi kjerkoli obtičal. Iz istega razloga je trenutno za potencialne turiste iz Madžarske, Češke in Poljske iz varnostnega vidika Slovenija varna destinacija.

Matej Knaus med uvodno razpravo sejma Alpe – Adria.

Kaj se vam zdi največja slabost slovenskega turizma?

To, da smo zelo zanemarjali vlaganja v celotno turistično infrastrukturo; v nastanitve, produkte … Z leve in desne so nas sosednje prehitevali, recimo Hrvaška, ki je kot destinacija naredila izjemen razvojni korak. Poglejmo si samo številke, kar se tiče vlaganja. Zelo veliko so naredili v zadnjih desetih letih. Če to primerjamo s Slovenijo, bo odgovor na dlani.

Kaj pa je naša največja prednost?

Slovenija se je zelo dobro pozicionirala kot zelena, okoljsko prijazno država, čeprav bomo morali tudi na tem področju še veliko narediti. Zdaj prihaja neka druga paradigma, realnega tehtanja okoljskega odtisa turista, ki pa ni vedno v sozvočju s tistim, kar trdimo.

Kaj pa naš človeški potencial?

Malo več bomo morali komunicirati o posrednih prednostih turizma. Turizem v vseh sektorjih prinaša veliko dodano vrednost, ne samo v denarju, pač pa tudi v vsebini.

Polona Frelih

Fotografije: Osebni arhiv in arhiv Sejma Alpe – Adria

PUSTI SPOROČILO