Člani Turističnega društva Bohinj že desetletja prirejajo dogodke, ki navdušujejo staro in mlado. Med najodmevnejšimi tradicionalnimi prireditvami je Kravji bal, ki bo letos že 61. leto, med novejšimi pa Praznik sira in vina, ki ga bodo pripravili petič. Kjer igrata sir in vino glavni vlogi, je razumljivo, da je kulinarika v ospredju; je pa tudi pomemben del Kravjega bala. Ta bo 16. septembra, Praznik vina in sira pa 25. avgusta.
Praznik sira in vina – kako se je začelo
Čeprav ne moremo govoriti o prireditvi z dolgo tradicijo in čeprav Bohinj ni znan kot vinorodno območje, lahko rečemo, da je TD Bohinj s Praznikom sira in vina uspel veliki met. Začelo je se z željo po prireditvi, kjer se bodo lahko ponujali in promovirali sir in mlečni izdelki, saj je Bohinj p njih poznan že dolga leta. V povezavi s Kravjim balom, ki je že vrsto let sinonim za zabavo, kravice, sir in žgance, je bil Praznik sira in vina ustvarjen za – nekaj več. Ko so se vrli turistični delavci z Janezom Pristavcem na čelu odločali, kaj bi naredili, je padla logična rešitev. Logična seveda za vse, ki vedo, da je ljubezen med sirom in vinom večna. Le kaj bi dodali siru, so razmišljali. Vodja prireditev pri TD Bohinj Jure Sodja je zagrizel v izziv in nastala je nova kulinarična prireditev Praznik sira in vina. Zdaj se že ve, da je bila odločitev pravilna.
Letos malce prej kot doslej
Letos so koncept prireditve malce spremenili. Prva leta je po njej ostajal rahlo grenak priokus; obisk je bil sicer dober, a kamp Danica v Bohinjski Bistrici, kjer prirejajo Praznik sira in vina, je bil tretji septembrski konec tedna, ko je bila prireditev, že bolj ko ne prazen. Konec avgusta je v njem vsaj še okoli petsto gostov, septembra pa tudi do petkrat manj. Organizatorjem je bilo žal, da prireditve ni moglo doživeti več turistov. Letos bo malce spremenjen tudi urnik prireditve, saj Bohinjci tokrat nanjo vabijo od 15. do 23. ure.
Ljubezen gre skozi želodec
Osrednja zgodba prireditve je seveda ljubezen med sirom in vinom. Vinarji iz vse Slovenije ponujajo svojo žlahtno kapljico na pokušnjah, z veseljem vam kakšno steklenico ali kartonček prodajo tudi za domov. Organizatorji si prizadevajo, da se na prireditvi zberejo vinarji, ki imajo različna vina z različnih vinorodnih območij.
Drugi del srečnega para je sir, ki je v Bohinju izjemno pomemben že stoletja. Velik razcvet je doživel v 19. stoletju, ko je župnik Mesar prinesel v Bohinj recepture iz Emmentala; odtlej v Bohinju poznamo Bohinjski sir – ementalec, za katerega je marsikdo v Bohinju v otroštvu mislil, da je edini pravi ementalec. V zadnjih letih se je sirarstvo dodatno razvilo, tudi marsikatera planina živi in skorajda ves sir prodajo na njih.
Na Prazniku sira in vina so dobrodošli sirarji iz vseh koncev Slovenije, tudi iz Evrope. Gostom ponujajo pokušnje sira, namazov, jedi s sirom, jogurtov, skute in še marsičesa; pa seveda kakšnih 45 kilogramov težak hlebec za domov.
Sladoled z mohantom?
Posebna zgodba pa je gostinski del prireditve, kjer se izkažejo bohinjski šefi. Vse jedi, ki so ta dan v ponudbi, vsebujejo sir ali mlečne izdelke. V prejšnjih letih so lahko gostje pokusili marsikaj, tudi skutno juho, polže, gratinirane s sirom, sladoled z mohantom, pa sirove lizike ali ocvrto mleko.
Zgodbo sira in vina dopolnjujejo še pevski in plesni nastopi ter nagradne igre, letos pa ima prireditev tudi zabaven večer. Od 20. ure naprej bo na odru igrala skupina Obvezna smer.
Kravji bal – ena najbolj prepoznavnih prireditev v Sloveniji
Kravji bal spada med najbolj legendarne in prepoznavne velike prireditve v Sloveniji. Tretja nedelja v septembru na »konc’ sveta« (vas Ukanc) privabi veliko obiskovalcev, domačih in tujih.
Kravji bal izhaja iz praznovanja v poklon planšarjem, ki so gnali gospodarjeve trope krav v prelepe bohinjske planine. Že dolgo pred prireditvijo v Ukancu so gospodarji v stari gostilni pri Tomaževcu v Bohinjski Češnjici vsako leto pripravili zabavo za planšarje, ki so jeseni prignali svoje trope v dolino. Glas o veselici pri Tomaževcu je dosegel vso bohinjsko dolino in tista jesenska nedelja je pomenila veselico za ves Bohinj. Okoli leta 1925 so se domislili, da bi se ob koncu turistične sezone planšarjem pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih hotelov in pozneje se je planšarski praznik preselil v Ukanc. Dolga leta je bil to praznik za domačine, ki je privabljal Bohinjce iz obeh dolin. Peš in na vozovih so vsako leto hiteli v Ukanc na praznovanje.
Zdaj je Kravji bal še zlasti turistična prireditev, na katero obiskovalci romajo od vsepovsod iz Slovenije in tujine. Po drugi svetovni vojni je dobil novo vsebino in novo obleko. V njej se pojavlja že dobrih šestdeset let. Kakšen je v tem času tudi odpadel; zato si organizatorji vselej želijo še zlasti lepega vremena, da lahko znova obudijo to lepo tradicijo.
Planšarji priženejo krave v dolino
Na prireditvi, ki se začenja ob 10. uri in konča ob sedmih zvečer, sodelujejo planšarji in majerji, ki z više ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in življenje na planini. V idiličnem Ukancu je vedno poskrbljeno za razgiban program z ansamblom, folklornimi skupinami, godbami na pihala ter seveda za dobro hrano in pijačo. Letošnji dogodek bo v zabavne barve odel Ansambel Saše Avsenika, program pa bo, kot že zadnjih deset let, povezoval vedno hudomušni Kondi Pižorn.
Pred leti so Kravji bal dopolnili z manjšo prireditvijo LesEnDemo, na kateri prikazujejo sodobno pripravo in uporabo lesa. Na razstavi so različni izdelki za obdelavo lesa. Žage, vitli, cepilniki, kotli in še marsikaj pritegnejo tudi najmlajše, za katere so na voljo otroške delavnice.
V zadnjih letih ima na Kravjem balu posebno mesto tudi cika, avtohtona slovenska vrsta govedi, ki je značilna za te kraje. Vsako leto je kakšna več v mimohodu, ki je (in bo tudi letos) ob 13. uri. Pozneje najlepšim in najboljšim kravam v posamezni čredi podelijo tudi zvonec z lento. Vse skupaj spremlja glasba iz prekrasnega inštrumenta – citer.
Tisti žganci, rumeno-črni
Kravji bal slovi tudi po odlični kulinariki. Bohinj je znan po številnih kulinaričnih posebnostih; naj omenimo tri, ki so povezane s Kravjim balom. Ciko smo že predstavili, drugi je mohant, sir značilnega pikantnega okusa in malce motečega vonja, zaradi katerih ni preveč priljubljen; je pa tukajšnja posebnost, poleg tega je lahko s krompirjem, denimo, božanska jed. Tretja posebnost pa je bohinjska trdinka ali turšca, večbarvna, pretežno temna koruza. Na Kravji bal marsikoga vežejo spomini iz otroštva, ko so s starši potovali v Bohinj, da bi videli kravice, dobili kakšno sladkarijo, kos sira in pa žgance – tiste žgance! Rumeno-črne, posebnega okusa, skuhane v kotlu na odprtem ognju, postrežene z zeljem ali domačim mlekom, da o ocvirkih niti ne pišemo … Tudi zaradi teh posebnosti je prav takšen – poseben – tudi Kravji bal. Še vedno.
Besedilo in foto: TD Bohinj
