Uvodnik: Na zdravje!

0
256

Prijatlji! Odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Napitnica največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ob čigar obletnici smrti vsako leto 8. februarja praznujemo Prešernov dan oziroma slovenski kulturni praznik, je postala celo slovenska državna himna. To samo po sebi govori o tem, da imamo Slovenci z vinom poseben odnos.

Kar 18,544 hektarjev slovenske zemlje je posejane z vinogradi, v katerih vsako leto pridelamo 0,8 milijona hektolitrov vina 53 različnih sort. Med najbolj znanimi so laški rizling, chardonnay, sauvignon, malvazija in rebula, med rdečimi pa refošk, žametovka, merlot, modra frankinja ter cabernet sauvignon. Imamo kar 10 ogromnih vinskih kleti in 460 družinskih vinogradniških posesti ter 2.500 vinogradnikov, ki prodajajo svoje ustekleničeno vino. V Sloveniji imamo kar 30 tisoč profesionalnih in amaterskih vinogradnikov in vinarjev.

Polona Frelih, urednica

Na ozemlju današnje Slovenije so vino pili že v času ilirskih in keltskih plemen (400 pr. n. št.), vinogradništvo in kletarska obrt pa sta se širili predvsem po zaslugi samostanov. Leta 2017 so na Ptuju praznovali 777 let neprekinjene pridelave vina v tamkajšnjem minoritskem samostanu. V drugem največjem slovenskem mestu Mariboru raste več kot 450 let stara trta žametovka, ki se je v Guinessovo knjigo rekordov zapisala kot najstarejša vinska trta na svetu, ki še vedno obrodi žlahtne sadove.

Grajska trta na Ljubljanskem gradu

Slovenska prestolnica se že od leta 1987 kiti z nazivom ‘mesto trte in vina’, ki ji ga je podelila Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV). Ljubljana je bila več stoletij pomembno središče trgovine z vinom, leta 1955 pa se je prav tu začelo najstarejše Mednarodno vinsko ocenjevanje. Leta 2016 je Ljubljana dobila še mestni vinograd, ki krasi južno pobočje Ljubljanskega gradu.

V zadnjem času smo nekoliko zaostali za sosedi, ki so v vinskem turizmu nesporne velesile, naj gre za Furlanijo-Julijsko krajino, Avstrijo ali Madžarsko. »Dokler Slovenija ne bo imela samostojne strategije za razvoj vinskega turizma, se bo ta sektor razvijal zelo na pamet, zelo stihijsko, ne s takšno naglico in tako usmerjeno, kot bi se lahko. Le tako bomo lahko postali mednarodno prepoznavna in konkurenčna vinskoturistična destinacija,« je prepričan dr. Aleš Gačnik, strokovnjak za vinski turizem.

Po drugi strani pa smo že zdaj evropska velesila na področju vinskih in kulinaričnih prireditev in festivalov, ki jih imamo več kot 500. Za številne med njimi so zaslužna naša turistična društva, ki s svojimi kulinaričnimi in vinskimi prireditvami bogatijo slovensko turistično krajino.

»V TZS delujejo najboljši turistični strokovnjaki, pa čeprav so prostovoljci in niso šolani za ta namen. So pa zato zavzeti, predani in polni energije in novih domislic. Vsem turističnim društvom in zvezam želim veliko spodbude in podpore, da bodo nadaljevali svoje pomembno delo; predanosti in delavnosti pa, verjemite, imajo vsi ti prostovoljci več kot dovolj,« je Pavle Hevka prostovoljcem zaželel ob skorajšnjem odhodu s položaja prostovoljnega predsednika Turistične zveze Slovenije.

Na zdravje! Na še veliko uspešnih let TZS in turističnih prostovoljcev!

Polona Frelih, urednica

Naslovna fotografije: Vinogradi v Halozah, Fotografija: Jošt Gantar

 

 

 

 

 

Prejšen članekEtnolog dr. Aleš Gačnik: »Stara trta je ikonična točka vinskega turizma v globalnem smislu«
Naslednji članekDoživel je sto let, se vidi, da ni stradal vina

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here