Skoraj dobesedno. Če so visoke temperature letošnje zime in stroški umetnega zasneževanja mnoga smučišča pahnili na rob preživetja, se na Kaninu srečujejo z drugačnimi izzivi. Velike količine naravnega snega, imajo ga več kot štiri metre, pomenijo tudi veliko dela s pripravo prog.
Usposobljenost prožilcev plazov in ratrakistov je na najvišji ravni: »Letos smo prvič po ponovnem odprtju smučišča v sodelovanju z Italijani izvedli proženje plazov s helikopterjem. Pred nami pa je v naslednjih letih največji izziv, gradnja novih žičniških naprav z vso potrebno infrastrukturo, saj je smučišče Kanin-Sella Nevea (Nevejski prelaz) edini resni generator zimskega in s tem celoletnega turizma za vso regijo,« odgovarjajo s Kanina.
Zimska pravljica
Po polurni vožnji s krožno kabinsko žičnico, ki vas pripelje več kot 2200 metrov visoko, edino visokogorsko smučišče v Sloveniji zasije v vsej svoji lepoti. Na skrajnem jugovzhodnem delu alpskega masiva se razprostira več kot 30 kilometrov urejenih prog. Prek Prevale pa se lahko smučarji in deskarji spustijo tudi na italijansko stran smučišča. Z Italijani imajo dobre odnose. »Naše povezano smučišče Kanin-Sella Nevea je verjetno edino, na katerem lahko smučar izbere na senčni italijanski strani trdo in poledenelo progo, na sončni slovenski strani pa utrjene, a smučarjem prijaznejše proge,« pojasnjuje ekipa Kanina. Proge tako visoko namreč nikoli ne zaledenijo, smučarji pa lahko po naravnem snegu vijugajo skoraj vso zimo in še dolgo v pomlad, celo do prvomajskih praznikov.
V ČEM SO DRUGAČNI OD OSTALIH SLOVENSKIH SMUČIŠČ?
– Imajo naravni sneg.
– Edini v Sloveniji so povezani čezmejno.
»Če nisi smučal na Kaninu, nisi pravi smučar«
Ko dolino prekrivata megla in nizka oblačnost, se smučarji na Kaninu veselijo sončne smuke in uživajo v morju oblakov pod sabo. Številni ljubitelji naravnega snega pa lahko tukaj uživajo tudi v čudovitih razgledih. Pogled z najvišjega slovenskega smučišča seže do Triglava in okoliških gorskih očakov na vzhodu, Beneške Slovenije na zahodu, Grossglocknerja na severu in Jadranskega morja in Učke na jugu. Ob lepem vremenu, jasno. »Seveda pa visokogorsko smučišče ob vseh lepotah ponuja tudi izjemne vremenske razmere, na katere ne moremo vplivati, se jim pa v največji meri uspešno prilagajamo,« razlagajo na Kaninu. Delovni dnevi ratrakistov med sezono so milo rečeno posebni. Zanje se delo začne, ko se smučišče izprazni. Vidno pa je po urejenosti prog, saj jih večinoma pripravljajo pozno popoldne in ponoči. Pri njih se bolj kot o delovnem dnevu pogovarjajo o delovni noči. »Biti ratrakist na smučišču Kanin je nekaj posebnega, saj gre za izjemne strmine, ki zahtevajo tudi teptalne stroje z vitlom, da se lahko povlečemo po največjih strminah. To pa pomeni pripravo sidrišča, kamor se vpnemo z jeklenico in se tako povlečemo po strmini in morda mehkem na novo zapadlem snegu. Poseben izziv je delo ponoči v megli, ko se ne vidi niti ped pred strojem. Takrat smo kaninski ratrakisti odvisni zgolj od svojih izkušenj in odličnega poznavanja terena. Zelo dobro pa moramo znati oceniti tudi nevarnost plazov, saj so proge speljane pod visokimi pobočji, s katerih se ob velikih količinah zapadlega snega prožijo velike količine. Ja, kaj hitro te odnese, če podceniš to nevarnost, še posebno na progi proti Prevali. Je pa res, da smo ob dokončanem delu nadvse zadovoljni, ko vidimo tisto ‘speglano progo’, kot temu pravimo ratrakisti, in vemo, kako bodo smučarji uživali na odlično pripravljenem snežnem poligonu. Zato ker vemo, da smo s kolegi pripravili odlične in predvsem varne proge, pa tudi ker nam je tudi tokrat uspelo in smo se srečno vrnili na izhodiščno točko,« pojasnjujejo.
Največ je domačih smučarjev
Največ smučarjev na Kaninu uživa en dan. Gostje so pretežno prehodni, le nekaj jih tukaj ostane več dni. Prednjačijo Slovenci, a vse raje prihajajo tudi gostje iz drugih držav. »Trenutno je naš največji izziv privabiti stacionarne goste, zato smo letos pripravili ugodne smučarske pakete, ki ponujajo tako prenočitve kot tudi smučarske vozovnice. Zagotovo se tudi nam pozna, da sta največja hotela pozimi zaprta,« odgovarjajo na Kaninu.
In čeprav je smučišče Kanin-Sella Nevea v osnovi namenjeno zahtevnim smučarjem, bodo tukaj srečo na smučeh našli tudi otroci. Veliko jih s pomočjo njihove smučarske šole prve zavoje naredi prav pri njih. Povezano smučišče omogoča široko paleto različnih težavnostnih stopenj. Ponujajo tudi možnost izposoje smučarske opreme, lačne in žejne pa vabijo na zimsko plažo ob brunarici Ski Bum bar. »Vse to s pogledom na Jadransko morje, medtem ko nas prijetno boža visokogorsko sonce. Ponujamo tudi pestro izbiro hrane v restavraciji Prestreljenik – in tudi iz nje so pogledi na dolino in visoke gorske vrhove vse do morja izjemni,« neskromno naštevajo. Po povratku v dolino pa se lahko v okrepčevalnici Kaninske legende ob spodnji postaji krožne kabinske žičnice, ki je njihov tako imenovani après-ski, odločite še za zadnjo pijačo ali kosilo. Od letos namreč tam ponujajo tudi hrano.
Kanin skozi vse letne čase
Na Kaninu so pripravljeni tudi na poletne turiste. Kaninsko pogorje ponuja veliko ponudbe v naravnem okolju, ki jih drugi centri nimajo. »Na primer od osupljive Via Ferate, primerne za mlade in starejše, do naravoslovne učne poti, na kateri lahko spoznavamo visokogorski kras. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je izhodiščna točka pod Prestreljenikom izjemna priložnost za osvajanje okoliških vrhov, vključno z Visokim Kaninom,« pojasnjuje ekipa s Kanina.
Tako na vrhu kot tudi v dolini pripravljajo tudi različne dogodke, o katerih vse smuke in zabave željne obveščajo sproti na družabnih omrežjih ter spletni stran.
Anja Ciglarič
Foto: ekipa Kanina
