»Najboljša reklama za Šempeter je še vedno od ust do ust«

0
112

Ivica Čretnik, predsednica turističnega društva Šempeter, članica upravnega odbora Zveze turističnih društev občine Žalec ter podpredsednica Regijske turistične zveze Saška, je iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejela najvišje državno priznanje na področju prostovoljstva. Brez nje Rimska nekropola in jama Pekel ne bi bili, kar sta – neizmerni ponos Šempetra v Savinjski dolini.

Čretnikova je prostovoljka več kot 50 let, deluje na področju kulture, športa in turizma, »svoj prosti čas daruje v dobro sebe, društva, kraja in celotne Slovenije, ki jo pomaga ohranjati, se razvijati in se spreminjati,« kot je nagrajenka sama opisala bistvo prostovoljstva. Predana mu je še iz časov opravljanja pedagoškega poklica, ko je na šempetrski osnovni šoli najprej poučevala razredni pouk, potem pa je bila ravnateljica. Kot pedagoška delavka je v turizem uvajala že najmlajše.

Pogled skozi zeleno okno.

Šempeter v Savinjski dolini je bil nekoč turistični kraj z veliko začetnico. »Leta 1952 so v sadovnjaku odkrili ostanke nekropole, ki so jih nato prestavili v odprti muzej, ki stoji še danes. Takrat je bila za Slovenijo to strašanska atrakcija. Pokrajinski muzej Celje je dve leti pozneje odprl muzej in izrazil željo po ustanovitvi turističnega društva, ki bo skrbel za lepo podobo Šempetra, saj so takrat turisti dobesedno drli k nam. Pokrajinski muzej lepih belih spomenikov ni več zmogel upravljati, zato smo leta 1969 Rimsko nekropolo začeli upravljati v turističnem društvu Šempeter,« je opisala začetke turističnega društva Šempeter, ki ga vodi že 12 let.

Zadovoljni prostovoljci po čistilni akciji.

Nekropola in jama Pekel

»Do leta 1998 je bilo veliko obiskovalcev, potem pa so zgradili avtocesto in naredili mali obvoz iz Šempetra, zaradi česar se je obisk zmanjšal. Upad domačih obiskovalcev so nadomestili tujci, ki jih je vsako leto več,« je predstavila turistične trende v Šempetru, kjer turistično društvo upravlja s kar dvema državnima spomenikoma. Skrbijo namreč tudi za podzemno jamo Pekel. »Z jamo je ravno obratno. Prvotno je bilo več tujcev in manj domačinov, zdaj, po koronskem času, pa je več domačih obiskovalcev. Zelo smo veseli, da nas obiskujejo otroci, ki prihajajo na šolske ekskurzije. Predvsem zato, ker gre za edino kraško jama na Štajerskem, v kateri je mogoče videti vse pomembne kraške pojave. Postojnska jama je za Štajerce malo oddaljena, poleg tega je tudi precej draga,« je pohvalila obisk.

Promocija prostovoljstva ob 170. letnici II. Žalskega tabora.

Ob vsem naštetem ni treba poudarjati, da je turistično društvo Šempeter eno od najbolje organiziranih v Sloveniji. Tudi zato, ker imajo poleg prostovoljcev v svojih vrstah tudi štiri redno zaposlene sodelavce. »Dva sta vodnika v jami Pekel, ena je vodnica v jami Pekel in v Rimski nekropoli, imamo pa tudi vzdrževalca objektov,« je predstavila ekipo, ki bi bila pol manj učinkovita, če ji ne bi na pomoč priskočili prostovoljci. »Ker donos od vstopnic ni ogromen, smo veliko delali na prostovoljstvu. Za urejenost obeh objektov skrbi kakih deset prostovoljcev s številnimi prostovoljskimi urami. Po njihovi zaslugi turisti ob obisku pri nas zapišejo: ‘čudovit ambient, lepo urejeno, vse je čisto, povsod so rože, poleg tega je vse skupaj odlično vodeno’. To je ta vzajemnost med zaposlenimi in med prostovoljci,« je povedala naša sogovornica in dodala, da je najboljša reklama za Šempeter še vedno tista od ust do ust.

Pestro dogajanje

Ko je obisk v Šempetru po prvem valu navdušenja začel pešati, niso vrgli puške v koruzo, pač pa so obiskovalce tja začeli privabljati z zanimivimi prireditvami. »V antičnem parku smo začeli večere v parku, kamor smo vabili različne goste, prirejali smo koncerte. Sodelovali smo tudi s Celjem, da so pri nas prikazovali starodavni ples, ter s Ptujem, da so nam pokazati razne igre, ki so jih imeli radi Rimljani. Ko sem delala še na šoli, smo v antičnem parku prikazovali življenja Rimljanov, zaigrali smo tudi predstavo Zevs in Evropa, katerega odlomek nameravamo letos še enkrat uprizoriti – 26. avgusta 2022 bomo namreč obeležili 70 let od izkopa prvega spomenika,« je predstavila pretekle dogodke in napovedala čisto svežega.

Otroške delavnice v Rimski nekropoli.

Bogato je tudi dogajanje v jami Pekel. »V jami smo že pred 22 leti postavili Božično skrivnost, ki je zadnji dve leti zaradi korone žal odpadla. Pri jami vsako leto izvajamo tudi pozdrav jeseni v Peklu, ob krajevnem prazniku pa pripravljamo pohod od Petra do Pekla. Gre za prireditve, ki so že tradicionalne, saj se odvijajo že več kot deset let,« je povedala o prireditvah, na katerih se vsako leto zbere več kot 5.000 obiskovalcev.

Na vprašanje, zakaj so po njenem mnenju tako uspešni, kot iz topa izstreli, »da je treba ljudem pokazati, kako cenjen je njihov prispevek, predvsem pa delati, kadar je treba delati, potem pa se veseliti in vse sodelujoče nagraditi s prijetnim druženjem«.

Besedilo: Polona Frelih

PUSTI SPOROČILO