Tema 35. natečaja Moja dežela – znak gostoljubnosti je bila Nazaj h koreninam. Ocenjevalci smo se na svojih poteh po Sloveniji srečali s številnimi odličnimi primeri, pri katerih tradicija ni le spomin na preteklost, temveč živ del vsakdanjega življenja. V krajih, ki skrbijo za svojo dediščino, so našli zgodbe ljudi, ki še znajo z lastnimi rokami oblikovati les, lan, glino in vosek, ohranjajo stare načine priprave hrane ter pripovedujejo zgodbe knapov, železarjev, burjašev in planinskih sirarjev.
Predstavljamo 23 izjemnih primerov. Vse to so živi muzeji, delavnice, kuhinje in dvorišča, kjer dediščina ni razstavljena zgolj za ogled, temveč se še vedno dela, kuha, pripoveduje in stara znanja prenaša naprej.
KULTURNI BISERI DOBREPOLJA
V občini Dobrepolje Turistično društvo Dobrepolje z ljubeznijo in spoštovanjem ohranja dediščino ročnega izdelovanja zobotrebcev oziroma tradicionalnih ‘klincev’, kajti starejši mojstri svoje neprecenljivo znanje in spretnosti prenašajo na mlajše generacije. Obiskovalci kulturnih in turističnih prireditev v dobrepoljski dolini lahko tako še danes v živo opazujejo natančen prikaz cepljenja leskovine in ročnega oblikovanja drobnih lesenih paličic. Ta izginjajoča domača obrt ostaja živa tudi v praksi, saj nekateri domačini še vedno ročno vežejo avtentične butarice ‘klincev’ za prodajo. Z ohranjanjem te nesnovne kulturne dediščine, ki je zaščitena pod okriljem suhe robe, Dobrepoljci ponosno krepijo svojo lokalno identiteto in bogatijo slovenski kulturni prostor.
PO POTEH ZIDANIC IN CVIČKA
V zidanici Verček pri botri Jožefini je prikazano življenje med vinogradi, kjer goste pričaka pristna dolenjska gostoljubnost in degustacija tradicionalnih dolenjskih jedi in domačih dobrot. Ob domačem cvičku in pripovedovanju zgodb o življenju na Trški gori se začuti pristen stik z dolenjsko tradicijo, ki že stoletja oblikujejo identiteto Trške gore. To je prostor, kjer tradicija, gostoljubnost in lokalna identiteta še vedno živijo vsak dan.
‘OD PLANINE DO PLANIKE’
Muzej sirarstva ‘Od planine do Planike’ predstavlja bogato dediščino pašništva in sirarstva v Posočju. S spoštovanjem do narave, lokalnih kmetij in kakovosti nadaljuje večstoletno sirarsko tradicijo. Predstavljajo bogato zgodovino sirarstva in ozaveščajo, kako se je sirarstvo razvijalo skozi čas, od prvih skromnih začetkov do sodobnih metod pridelave sira, ki jih uporabljamo danes. Pripovedi in eksponati vam bodo približali zgodovino tega pomembnega poklica, obogateno s številnimi zanimivimi dejstvi in anekdotami.
HIŠA STELE
Hiša Stele v osrčju srednjeveškega Kamnika predstavlja več kot 300-letno dediščino svečarstva in medičarstva. V njej si lahko ogledate najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v mestu, ki še danes zadiši po sveže pečenem kruhu. Poseben pečat je hiši vtisnil arhitekt Jože Plečnik, ki je za družino oblikoval unikatno spominsko sobo in edinstvene motive za sveče. Obiskovalci lahko bogato obrtniško zgodovino spoznate na ustvarjalnih delavnicah ulivanja voska in krašenja lectovih src.
DEŽELA KOZOLCEV
Dežela kozolcev na enem mestu združuje devetnajst avtohtonih sušilnih naprav, ki niso le osupljivi arhitekturni dosežki preteklosti, temveč neprecenljiv spomenik nekdanjemu kmečkemu življenju.
Vsak razstavljeni kozolec pripoveduje zgodbo o neizmerni iznajdljivosti slovenskega človeka, ki je moral z lastnimi rokami in s preprostim orodjem ukrotiti nepredvidljivo vreme ter zavarovati sadove svojega truda. Ti ‘leseni očaki’ prikazujejo vrhunec tesarske obrti; zgrajeni so bili brez načrtov, zgolj z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod, in z občutkom za estetiko, ki je trajno zaznamovala slovensko krajino. V mogočnih dvojnih kozolcih – toplarjih, med katerimi izstopa slovesni Lukatov toplar iz davnega leta 1795 – se zrcali socialna podoba nekdanje vasi, saj so bili ti objekti središče kmečkega ponosa in skupnega dela.
Obisk tega živega muzeja tako ni le sprehod med lesenimi strukturami, temveč globok poklon dediščini, ki nas uči spoštovanja do zemlje, tradicije in arhitekturne genialnosti naših prednikov.
POPRAVI SVOJ DEŽNIK
Dežnikarica Marija Lah je v Ljubljani še edina mojstrica te stare obrti. V delavnici dela od leta 1991, ko je njen oče dobil sivo mreno in je bila njena pomoč še kako dobrodošla. Po njegovi smrti se je odločila, da bo dežnikarstvu namenila svoje življenje. S svojo zanimivo, iskreno zgodbo in neusahljivim veseljem do dela vas bo prepričala, da se dežnik splača popraviti, če je to še mogoče.
PO SLEDEH TRBOVELJSKIH KORENIN
Stopite v svet knapov in spoznajte Trbovlje skozi zgodbe ljudi, ki so tu živeli, delali in ustvarjali svojo skupnost. V rudarski koloniji Njiva boste doživeli pristno rudarsko življenje, pokusili značilne zasavske okuse, prisluhnili spominom nekdanjih stanovalcev ter se ob igrah ‘na hofu’ vrnili v čas otroštva. Ob zvokih glasbe in v ambientu stanovanja iz šestdesetih let boste začutili utrip časa, ko je rudnik zaznamoval vsakdan skoraj vsake družine. S srečanji, z zgodbami in gostoljubnostjo domačinov boste odkrili, da se prava moč rudarske skupnosti skriva v ljudeh. Doživetje je pristen pogled v rudarsko in etnološko dediščino Trbovelj ter v identiteto kraja, ki še danes živi skozi svoje ljudi.
V SRCE SLOVENIJE – KJER KORENINE OŽIVIJO
Odkrijte podeželje občine Litija, kjer se prepletajo narava, kulturna dediščina, rokodelska znanja in pristna gostoljubnost domačinov. Sprehod skozi Park Zeleni raj razkrije bogastvo rastlinskega sveta, v 7-čutnem muzeju Lesarius boste na interaktiven način spoznali svet lesa in tradicionalnih obrti. Doživetje zaokroži okus domačih štrukljev, ki že stoletja zaznamujejo kulinarično tradicijo litijskih krajev. Spoznajte skrite zaklade litijskega podeželja in doživite kraj z vsemi čuti.
DEDIŠČINA LANU
TD Škofljica ohranja in na avtentičen način prikazuje pridobivanje lanu ter življenje ljudi, ki so se nekoč ukvarjali z lanom. Vsako leto dvorec Lisičje zaživi s prikazi pridelave in predelave lanu ter delavnicami trenja, predenja in tkanja lanu. Iz njega so razvili tudi številne produkte, kot so laneni predpasniki, med z lanom, čokolada z lanom in edinstvena potica z lanom. Izjemen primer ohranjanja dediščine pridelave lanu, kjer ta še živi.
GRILOVA DOMAČIJA
Grilova ali Nacétova domačija, kot so jo nekdaj imenovali, postavljena ‘in situ’, v svojem prvotnem okolju, z vsemi elementi delujočega in polno dejavnega muzeja. Domačijo sestavlja hiša, ki je bila sredi 19. stoletja postavljena kot majhna viničarija z gospodarskim poslopjem, vodnjakom, manjšim zelenjavnim vrtom, čebelnjakom, sadovnjakom, vinogradom in priča o večstoletni genezi in spremembi svoje agrarne namembnosti. Na Grilovi domačiji so močno dejavna lokalna in okoliška različna društva ter domačini. Njihova dejavnost pri urejanju okolice, skrb za zdravo vegetacijo in udejstvovanje pri javnih dogodkih vse letne čase so pomembno gonilo pri ohranjanju celostne vizije ekomuzeja in tudi ohranjanju lokalne nesnovne kulturne dediščine.
MLIN NA VETER
Posebno obliko ohranjanja dediščine predstavlja prizadevanje Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Ohranjeni in še delujoči mlin na veter na Stari Gori še danes melje moko. Seveda tudi v turistične in kulinarične namene kot ‘živi’ muzej nekdanjih časov in dediščina, s katero zanjo živeti v sodobnosti.
ZAJTRK PRI ŽELEZARJEVI ŽENI
Na železarske Jesenice so se v preteklosti priseljevali ljudje z vseh koncev Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Različno poreklo prebivalcev je zaznamovalo kulinariko in prehranske navade v mestu in okolici. Na doživetju železarjeva žena v lastni kuhinji delavskega stanovanja predstavi jedi in recepte, ki si jih izmenjuje s sosedi, in vas pogosti z zajtrkom – ‘fruštkom’, ki ne bi bil pravi brez delavske kave. Srečanje v delavskem stanovanju z ženo jeseniškega železarja je avtentično doživetje z postrežbo delavskega zajtrka; ječmenova kava s črnim kruhom. Z zajtrkom doživi obiskovalec pravo spoznavanje meščanske, podeželske in delavske kulinarike Jesenic.
OD GRADU DO NOŠE: KULTURNA DEDIŠČINA SMLEDNIKA
Smlednik je kraj z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, ki jo sestavljajo grad Smlednik, stare vaške zgodbe, običaji in tradicionalne noše. Pomembno vlogo pri ohranjanju in predstavljanju te dediščine ima Turistično društvo Smlednik, ki s svojim delovanjem skrbi, da se bogata zakladnica preteklosti prenaša na nove generacije. S svojo turistično ponudbo obiskovalcem približuje zgodovino, tradicijo in življenje kraja nekoč in danes.
Poseben biser Smlednika je Stari grad, ki stoji na razgledni vzpetini in obiskovalca navduši z izjemnim razgledom na okoliško pokrajino, Ljubljansko kotlino in Kamniško-Savinjske Alpe. Grad tako ni le pomemben del preteklosti, temveč tudi privlačna turistična točka, ki povezuje zgodovino, naravo in doživetje. Smledniška noša je pomemben del lokalne kulturne dediščine, saj predstavlja način oblačenja, življenje in običaje ljudi, ki so nekoč živeli na območju Smlednika. Skupaj z gradom Smlednik, bogato zgodovino kraja, običaji in turistično ponudbo smledniška noša ustvarja posebno zgodbo o identiteti Smlednika – zgodbo, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.
DEDIŠČINA HOMA IN ZASIPA – OLTARJA GORENJSKE
Prebivalce v vasi Zasip so nekoč imenovali Prgarji, saj so ženske sušile hruške tepke oziroma prge. Ta dediščina v Zasipu živi še danes, saj domačini s predanostjo še danes ohranjajo tradicijo priprave jedi iz posušenih hrušk tepk in moke, pridobljene iz njih. Pomembno vlogo pri ohranjanju kulinarične dediščine imajo Prgarke, ki v okviru KUD Zasip že vrsto leto ustvarjajo kulinarične dogodke in jedi iz tepk.
Za svoje delo in produkte so prejeli certifikat Blejski lokalni izbor, ki izpostavlja kakovost in lokalno poreklo. Zasip je kraj, v katerem se dediščina ne le ohranja v spominu, temveč živi v vsakdanjem življenju ljudi.
OD LONČARSKE DEDIŠČINE DO OKUSOV PREKMURJA
V muzeju na prostem Lončarska vas obiskovalce popeljejo v svet njihovih prednikov. Ob zvoku lončarskega vretena, vonju gline in tradicionalni panonski arhitekturi spoznajo življenje nekoč ter stoletno lončarsko obrt, ki predstavlja eno pomembnih korenin Prekmurja. To je točka starih znanj in rokodelskih spretnosti, ki prispeva k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine ter spoštovanje dela preteklih generacij. Kulinarično identiteto Prekmurja predstavlja Hiša Gibanice, v kateri ohranjajo in odkrivajo eno najbolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih posebnosti – prekmursko gibanico z zaščiteno tradicionalno recepturo.
KORENINE PIVKE
‘Nazaj h koreninam’ se v Pivki odraža v odnosu ljudi do prostora, ohranjanju zgodovinskega spomina ter prenosu zgodb in znanja na prihodnje generacije. Korenine so v kraški pokrajini, izkušnjah domačinov, pripovedih, kulturnem izročilu in zgodbah, med katerimi ima posebno mesto literarni junak Martin Krpan, ki ostaja eden najbolj prepoznavnih simbolov Pivške kotline. Vojaško dediščino, naravno okolje presihajočih jezer in življenja ljudi ob njem, literarno-pripovedno izročilo te kotline dopolnjujejo ponudniki, društva, vodniki, ustvarjalci in prebivalci, ki skrbijo, da dediščina ostaja vključena v življenje kraja.
DOŽIVETJE STREHOVCEV
Strehovske gorice na svoj način očarajo s pristnostjo panonske arhitekture, bogato vinogradniško dediščino in neokrnjeno naravo, katero s spoštovanjem ohranjajo domačini, vinogradniki in lokalna društva. Danes življenje tega prostora pripovedujejo vinogradi, ohranjene ‘cimprače’ in zgodbe domačinov, ki skrbijo, da spomin na preteklost ne zbledi.
KOSOVELOVA DOMAČIJA
Predstavlja bogato dediščino in zgodbo družine Kosovel, v kateri se je rodil pesnik in ustvarjalni opus Srečko Kosovel. Kosovelova dediščina je tesno vpeta v številne turistične produkte in doživetja destinacije ter povezuje lokalno skupnost. S prepletom kulturne dediščine in avtentičnega kraškega okolja domačija ponuja edinstveno doživetje, ki povezuje preteklost s sedanjostjo.
DVOREC VISOKO
Stičišče zgodovine, kulture, kulinarike in dediščine v Poljanski dolini je med drugimi tudi Dvorec Visoko. Nekdanji dom dr. Ivana Tavčarja pripoveduje srečanje z likom Ivana Tavčarja ter znamenitima literarnima junakoma Meto in Janezom iz povesti Cvetje v jeseni, ki ga na edinstven način oživljajo na Visokem. Tudi v kulinarični ponudbi je predstavljena povest z izjemnimi dobrotami, kot sta torti Presečnkova meta in Kosmov Janez.
PREŠERNO DOŽIVETJE
Atelje Dr. Fig – prostor, v katerem oživlja zgodba Franceta Prešerna in Kranja 19. stoletja. Tam pričaka tudi kostumirani France Prešeren, ki vas vrne v čas slovenskega pesniškega prvaka in njegovega ustvarjanja. Obisk se obogati tudi z ustvarjalnim doživetjem – skupaj na starem tiskarskem stroju se natisne Zdravljica, s čimer je slovenska kulturna dediščina zaživela na prav poseben, doživet način. Tudi Kranj s svojim mestnim jedrom in Prešernovo dediščino namreč dokazuje, kako pomembno je zgodovino ne le ohranjati, temveč jo znati približati sodobnemu obiskovalcu.
PO POTEH ŽIVLJENJA OB MURI
Predstavlja zgodbe reke Mure in izkušnje ljudi, ki so bili z reko povezani že v preteklosti in tudi v sedanjem življenju. Reka Mura ni le slikovita kulisa, temveč prostor dela, povezovanja, prilagajanja in skupnih zgodb več generacij. Poseben pomen v tem prostoru so imeli ‘Burjaši’, ki so z zahtevnim ročnim delom utrjevali in varovali rečne bregove reke Mure. Zgodbe o njihovem delu pokažejo, kako močno so bili domačini odvisni od reke in kako so se naučili živeti z njeno nepredvidljivostjo. Ohranja pomen mlinarstva za prehrano, gospodarstvo in vsakdanje življenje prebivalstva. Tradicionalno plovilo za prečkanje Mure prikazuje preteklost in povezuje sedanjost, zato je pristen primer žive dediščine še danes. Otok ljubezni je prostor, kjer si kultura in natura podajata roko.
PO POTEH BAŠKE DEDIŠČINE
V Baški grapi se prepletajo različne zvrsti dediščine – tehnična, kulturna, naravna, filmska, literarna in industrijska. Njihovo ohranjanje in predstavljanje temelji na sodelovanju lokalnih društev, posameznikov in drugih deležnikov, ki s svojim delom skrbijo za varovanje dediščinskih vrednot ter njihovo približevanje širši javnosti. Dediščino predstavljajo z različnimi programi, dogodki, razstavami, pripovedmi in drugimi načini interpretacije, s čimer krepijo prepoznavnost območja in prenašajo znanje o njegovi preteklosti na prihodnje generacije.
KULINARIČNO PODZEMNO DOŽIVETJE
V pop-up restavraciji Kamerati pri Ančki v rovu, opremljeni z artefakti nekdanje gostilne Pri Ančki iz Zagorja ob Savi, vas gostitelji popeljejo v svet knapovske kulinarike. Pod zemljo so postrežene pristne knapovske jedi, napitki in bogata zbirka knapovskih izrekov, najbolj ‘sočne’ pa je najbolje, da slišite iz ust domačinov. Nepričakovano vas obišče tudi Perkmandeljc, svojevrsten rudarski lik, ki poskrbi za še več pristnega knapovskega vzdušja.
Besedilo in fotografije: Andreja Vesel, vodja ocenjevalne komisije natečaja Moja dežela – znak gostoljubnosti
