Mojca Planšak: »Kar se filmov tiče, je najbolj iskana neokrnjena narava«

0
250

Filmski turizem pripomore k večji in trajnejši prepoznavnosti Slovenije ter ponuja gospodarske priložnosti za razvoj na številnih področjih, ki so sestavni del filmske industrije. Večja prepoznavnost lokacij skozi film dviguje tudi interes za obisk Slovenije in njenih destinacij. O tem, ali Slovenija res postaja filmska meka, smo se pogovarjali z Mojco Planšak iz Slovenskega filmskega centra.

Mojca Planšak, Slovenski filmski center (SFC), Fotografija: Urška Bojkovac

Zakaj postaja Slovenija postaja vedno bolj zanimiva za tuje produkcijske hiše?

Zagotovo zaradi svoje lokacije in umeščenosti. Ena ključnih stvari je, da je Slovenija tako majhna, v resnici pa ima vse kar potrebujejo filmski ustvarjalci; od Panonske nižine in Kraških gričkov do morja in seveda gora.

Hkrati imamo tudi zelo kakovostno slovensko filmsko produkcijo oziroma ustvarjalce, delavce, s katerimi lahko pri nas delujejo tuje produkcijske hiše.

Nenazadnje imamo tudi ukrep denarnih povračil, ki ga pri SFC izvajamo od leta 2017 in je Slovenijo zagotovo postavil na bolj prepoznaven filmski zemljevid.

Ukrep denarnih povračil ste začeli izvajati leta 2017. Kako to deluje v praksi?

Vsako leto je objavljen razpis, v skladu s katerim je na voljo milijon evrov. Višina denarnega povračila v naši državi znaša 25 odstotkov od skupno priznanih stroškov za izvedbo, se pravi post produkcija posameznega projekta, ki je bil porabljen na ozemlju republike Slovenije. Tuji producenti lahko dobijo povrnjenih 25 odstotkov vseh upravičenih stroškov, ki so nastali na ozemlju RS. Vlogo morajo prijavitelji oddati najmanj 45 dni pred začetkom snemanja oziroma produkcije, če gre za animirani film.

V Sloveniji o filmskem turizmu govorimo šele nekaj let. Kaj je pravzaprav filmski turizem?

Pred korono smo s Slovensko turistično organizacijo (STO) sodelovali pri promociji Slovenije kot filmske destinacije in seveda tudi denarnih povračil. Destinacije predstavljamo na mednarodnih filmskih sejmih, med drugim v Cannesu, kjer smo ta ukrep leta 2017 prvič predstavili širši javnosti. Leta 2018 in 2019 smo se predstavili tudi na enem največjih evropskih filmskih sejmov, specializiranih za filmske lokacije – Fokus v Londonu. Prvo leto smo s seboj peljali tudi delegacijo slovenskih producentov, ki so se lahko na licu mesta srečali s tujimi producenti in seveda sklenili kakšen posel.

Skupaj s STO smo želeli označiti bolj pomembne snemalne lokacije, vendar nam je korona to preprečila. Eden izmed naših komunikacijskih prijemov je bil, da je Slovenija izjemno zelena dežela. Ravno pred korono je  evropska filmska industrija zagnala kampanjo, da je treba na snemalnih prizoriščih podpirati zeleno, ekološko. Med snemanjem nastajajo odpadki, saj je na snemanju zmeraj veliko ljudi, posledično tudi odpadkov. Pridružili smo se tej akciji, pripravili kampanjo, nato pa se je vse skupaj ustavilo.

Kaj pa letos, se odpravljate na kakšen festival? 

Lani smo v Cannesu sodelovali preko spleta, letos v živo. Za London pa nisem prepričana, da se bomo sejma letos ponovno  udeležili, saj tudi te aktivnosti še zmeraj v veliki večini potekajo preko spleta, kar ni isto, kot pa srečanje z ljudmi, ki jih slovenske filmske lokacije zanimajo, v živo.

Kot zanimivost je potrebno povedati, da je letos aprila pri nas snemala velika hollywoodska produkcija, produkcijske hiše Maven Screen Media ki je v lasti veterank producentk Celine Rattray in Trudie Styler.  Hollywoodski film Neskončna nevihta je bil tako v celoti posnet pri nas – Glavno vlogo je odigrala Naomi Watts. To je bil velik preboj in producentka je bila z našo filmsko produkcijo, ekipo zelo zadovoljna. Prav tako tudi s sodelovanjem na VIBA filmu,  s, tako, da se bodo v Slovenijo zagotovo še vrnili. To je dobra popotnica tudi za morebitne druge visoko proračunske projekte in za sodelovanje s hollywoodskimi produkcijskimi hišami.

Naomi Watts s soigralcem in lastnikom RTC Krvavec Janezom Janšo. Fotografija: RTC Krvavec

Kaj je pravzaprav filmski turizem?

Eno je snemanje filma, drugo pa filmski turizem. To je treba ločiti. Ko se snema film, zaradi različnih pogodb, logistike itn. ni  dostopa na samo filmsko lokacijo. Predstavljajte si, da ste režiserka, ravno pričnete snemati in na set vam nekdo pripelje množico ljudi, ki bi si želela to od blizu pogledati. To preprosto ne gre. Tudi mediji imajo omejen dostop do lokacij v času snemanja.

Filmski turizem gradiš kasneje. Zdaj bi se recimo lahko začeli pogovarjati na Krvavcu o lokacijah, kjer se je snemal film Snežna nevihta. Nova Zelandija ima recimo razviti filmski turizem (najbolj so znane lokacije, kjer se je snemal Gospodar prstanov)  ali pa Dubrovnik in otok Vis na Hrvaškem, kjer so snemali filmsko uspešnico Mamma Mia 1 in 2.

V Sloveniji obstaja Društvo Baška Dediščina v Baški Grapi, ki ima tematsko pot Na svoji Zemlji, kjer je France Štiglic snemal prvi slovenski film. V sodelovanju z Arboretumom Volčjim potokom smo ob 100-obletnici Štiglica označili točke, na katerih so snemali film Dolino miru. Obiskovalci parka so lahko videli, kje je film nastajal in si o posameznih lokacijah tudi kaj prebrali.

Pohod po tematski poti Na svoji zemlji. Fotografija: Alenka Zgaga, Društvo Baška dediščina

Katere destinacije pa najbolj očarajo?

Zagotovo Bled, Bohinj, Triglav, Lipica, čeprav so to tudi zaščitena območja, v katerih je zelo težko snemati oziroma dobiti dovoljenje za snemanje. Včasih tudi ne pride do snemanj, ker je postopek pridobivanja dovoljenj prezapleten ali pa traja predolgo. Filmski svet terja hitro in odločno ukrepanje ter akcijo.

Verjetno je zelo priljubljena tudi Dolina Soče?

Seveda, tam so snemali Zgodbe iz Narnije, pa Kolo časa, lani pa so na Kaninu snemali ameriški akcijski film o Bournu.

Velik promotor Slovenije Noah Charney je v lanskem intervjuju zelo hvalil Veliko Planino, češ, da je videti kot prizorišče fantazijskega filma. Kakšne so še druge take unikatne destinacije?

Postojnska jama zagotovo. Tuji producenti želijo zelo specifične stvari in enkrat so izrecno zahtevali oziroma izrazili željo točno po , določenem tipu gozda, za kar sta na primer primerna tako Kočevje kot Koroška.

Kaj pa dejstvo, da tukaj snemajo mednarodne ekipe in filmski zvezdniki, daje Sloveniji?

To absolutno pripomore k promociji Slovenije. Tega sicer kot država še zmeraj ne znamo dovolj dobro izkoristiti. V tem smislu bi se dalo narediti več.

Je pa filmski turizem na neki točki tudi dvorezen meč, saj je treba paziti, da ne pride do prevelikega množičnega turizma, kot se je zgodilo v primeru Dubrovnika. Mesto ni več zmoglo prenesti tega pritiska množičnega turizma in je na neki točki celo kolabiralo. Potrebna je zdrava mera.

Filmski turizem je pri nas zaenkrat še premalo izkoriščen. Dobro bi bilo, da bi se s tem nekdo bolj resno in sistematično ukvarjal. SFC je lahko samo partner, ne more pa tega prevzeti v celoti.

Prizor iz filma Zgodbe iz Narnije.

Kako pa je z dovoljenji. Verjetno je težko dobiti dovoljenje za snemanje v Triglavskem narodnem parku?

Ja, je. S tem se ukvarjajo producenti; nekaterim to uspe, nekaterim ne. Dobro bi bilo, če bi se na državni ravni poenotili in se recimo, kar zadeva kulturno, naravno zaščitena območja, dogovorili, koliko se sme snemati na kakšni od teh lokacij.

Kaj so pa bile najbolj priljubljene lokacije v zlatih časih slovenskega oziroma jugoslovanskega filma?

Zagotovo Piran in Posočje, kjer so v zgodovini slovenskega in nekoč jugoslovanskega filma izpeljali največ filmskih projektov.

Kaj poleg promocije Slovenije, dejstvo, da snemajo pri nas, prinese naši državi?

Študija, ki jo je v letu 2019 opravil Deloitte, jasno kaže, da ima AV industrija velik gospodarski potencial, ima pomembne multiplikacijske učinke, generira razvoj drugih industrij, njen fiskalni učinek pa znaša skoraj 40 odstotkov.

Gre za nastanitve, prehrano, prevoze….

Produkcijske hiše katerih držav so že snemale pri nas?

Iz Kitajske, ZDA, Avstrije, Švice, Velike Britanije, Irske, Koreje in Italije.

Ena od naših prednosti so verjetno tudi dobro ohranjeni zgodovinski objekti, kulturna dediščina, s čimer se ukvarja Turistična zveza Slovenije?

Absolutno so zaželeni gradovi, pa razni parki, čeprav je še vedno najbolj iskana neokrnjena narava.

Če bi se neko turistično društvo želelo promovirati kot destinacija, na kateri je mogoče snemati filme, kako naj se tega lotijo?

V sodelovanju s STO-jem smo pripravili izobraževanje, na katerem smo turističnim delavcem predstavili, kaj pomeni, če na destinacijo pride filmska ekipa.

Če pride ekipa 100 ljudi v Ljubljano, to nekako ne predstavlja večjega problema, če pa pride ekipa 100 ljudi v eno vasico v Prekmurje, ki je sicer prekrasna, je pa to logistični šok. Prednost Slovenije je, da tudi, če bivaš v Ljubljani ali v Mariboru, si v roku ene ure povsod. Vse je hitro dostopno in to je naša prednost.

Kaj pa standardi pri nas za prenočitve, za hrano, ali ustrezajo?

Kar zadeva filmske delavce absolutno ustrezajo, ko pa govoriva o filmskih zvezdah,  imamo pa lahko že težavo, saj nimamo ogromno hotelov s pet in več zvezdicami. A do sedaj so bili vsi, s katerimi smo sodelovali, nad Slovenijo absolutno navdušeni. Mi kot institucija se sicer s tem ne ukvarjamo, to je logistični in organizacijski zalogaj, ki ga  prevzame producent, ki sodeluje z določeno tujo produkcijsko hišo. Naša naloga je, da Slovenijo kot filmsko destinacijo čim bolj postavimo na svetovni filmski zemljevid prepoznavnosti.

Besedilo: Polona Frelih

 

 

PUSTI SPOROČILO