Praznično, slastno in veselo v čudoviti slovenski Istri

0
94

Martinovo je praznik vina. In je sila pomemben, če že ne največji, praznik vinogradnikov in vinarjev. Do martinovega se mošt obravnava kot nečisto in grešno vino, ob blagoslovitvi pa se spremeni v pravo vino. A po starih šegah in navadah lahko šaljivi blagoslov opravi moški, oblečen v škofa in na mnogih vinogradniških domačijah tako tudi storijo.

Seveda se na martinovo in dneve okrog njega (vse pogosteje se ga praznuje že deset do štirinajst dni) vrstijo pojedine z najpogostejšo jedjo – slastno pečeno gosjo; v slovenski Istri tudi s kruhom, obogatenim z olivami, ocvrtim kruhom z refoškom, fuži s petelinjim ali kokošjim golažem. In te jesenske dni je v čudovito obarvani slovenski Istri na vinogradniških domačijah zares slastno, praznično in veselo, tudi v Dragonji v Sečovljah na kmetiji Mahnič, v Marezigah pri znameniti fontani refoška, mimo katere vodi slikovita turistično rekreacijska pot – Pot za srce in dušo. Obiskovalcev je veliko, mnogi med njimi, zlasti tujci, pa med eno ali dvodnevnem izletu zide tudi v znamenito vasico Hrastovlje.

Cerkev sv. Trojice z obzidjem je zgrajena na živi skali!
V cerkvi sv. Trojice v istrski vasici Hrastovlje, ki slovi po znameniti freski Mrtvaški ples (vse čaka smrt, tudi papeža), turiste pričaka domačin Zdravko Juriševič, ki jim nazorno predstavitvi vse  poslikave.

Na kmetiji Mahnič ima osrednjo vlogo mednarodno znana in priznana vinogradnica in vinarka Ingrid Mahnič. Že sedemnajst let vodi Društvo vinogradnikov slovenske Istre, ki med drugim organizira  mednarodni festival malvazije Žlahtni okus Mediterana. Je edina ženska v Sloveniji, ki je povabljena na eno največjih ocenjevanj vin v Evropi Mundus vini v Nemčiji – uradno ocenjevanje za Prowein v Düseldorfu. Zase pravi, da zelo rada potuje in degustira vina drugih vinogradnikov in vinarjev, kar je del njenega življenja. »Včasih sem temu rekla hobi, odkar pa sta sin, ki je enolog in hči, ki se ukvarja z ezoteriko, odrasla in nimam več skrbi z njima, je postala degustacija vin, spajanje vina in hrane moj stil življenja. Nisem nora na luksuzne avtomobile, razkošne jahte, ampak pri meni velja tisti stari rek -še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom. Ko postajam bolj zrela, mislim, da sem kot trta – starejša je, boljša je in odpornejša.« Tisti, ki Ingrid dobro poznajo, vedo povedati, da sta njena čilost in ljubezen do življenja spodbudni, da lahko zdrami vsa čustva, razen brezbrižnosti. Je rahločutna in svobodomiselna ter neutrudna delavka, še zlasti, če je ustrezno motivirana. Letošnje martinovo bo pri Mahničevih še posebej veselo, saj bo sin Martin praznoval trideseti rojstni dan. »Martin vodi celo našo klet, saj je enolog, sicer na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer je asistent, dela doktorat. Z Martinom sva krat dva, saj sem jaz junija dopolnila šestdeset let in imeli smo veliko čago, povabila sem sto ljudi, prišlo jih je dvesto…«

Ingrid Mahnič: »Naša vina so z leti boljša in kakovostnejša.«
V viteškem vinogradu je tudi vrsta tokaji friulano iz Italije.
Alen Babič, lastnik znamenite fontane refoška v Marezigah: »K nam zahaja po koroni veliko več slovenskih turistov kot pred njo. Turistični boni so povzročili, da so Slovenci začeli podrobneje spoznavati svojo deželo.«
Vinogradnik in vinar Marinko Rodica iz Trušk (na sliki s svojo ženo Suzano), ki slovi daleč preko naših meja po imenitnih ekološko pridelanih vinih ocenjuje, da je bila letošnja kakovost grozdja izvrstna.

Za letošnji letnik Ingrid Mahnič pravi, da je izreden, saj njihove trte nikoli niso preveč obremenjene. »Suše naši vinogradi niti niso občutili. Imamo večina stare trte, pridelek je bil normalen in nismo prijavili nobene škode zaradi suše. So pa letos mlajše trte, še posebej tiste na hribovitih predelih, zelo trpele. Trgalo se mi je srce, ko so mi vinarji poročali, kakšne izpade imajo! Kakovost letošnjega pridelka je v zgornjem predalčku kakovosti. Naša glavna vrsta je malvazija, nato refošk, bela in črna borgonja, ki sta dve sorti malvazije. Med vini imamo tudi dve svetovni vrsti in sicer chardonay ter sivi pinot, poleg tega pa še tri vrste muškata – rumenega, otonela in cipro. Smo pa posadili tudi viteški vinograd evropskega reda, ki je vinograd miru in prijateljstva s 1100 trsi in z devetnajst različnimi  sortami. Posadili smo trte, ki so jih prinesli vinski vitezi iz evropskih dežel in iz tega grozdja naredimo beli in rdeči cuvee.« Ingrid še dodaja, da jim je korona čas  zmanjšala prodajo njihovih vrhunskih vin, a so po koroni vse nadoknadili – »saj so naša vina z leti boljša in kakovostnejša.«

Tekst in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač

Na naslovni fotografiji: Mednarodno znana in priznana vinogradnica in vinarka Ingrid Mahnič v viteškem vinogradu evropskega reda v Dragonji.

PUSTI SPOROČILO