Zgodovina gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji je dolga – že pol stoletja vabijo v naravo in učijo o gozdu, flori in favni, kulturni dediščini … Letošnje leto je Turistična zveza Slovenije razglasila tudi za leto tematskih poti.
Zamisel o gozdnih učnih poteh je iz nemškega kulturnega okolja k nam prinesel pokojni dr. Milan Ciglar. Prvi snovalci so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu jasen namen: med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlačen način v gozdu samem. Prve tri poti so bile v Sloveniji odprte že leta 1974, in sicer Šmarnogorska na Grmadi pri Ljubljani in v Bistri pri Vrhniki, kmalu za njima tudi pot Svečina, ki so jo zasnovali Ivan Juvan, Franc Cafnik, Ivo Žnidrešič in Stanko Martin. Po letu 1974 se je število tematskih poti povečevalo, nastajale so v vseh predelih Slovenije, pojavljala so se nova imena in nove vsebine. Gozdne učne poti so postale most med naravo in družbo, ki omogoča, da vsakdo – ne glede na starost in predznanje – spozna bogastvo, pestrost, skrivnosti in pomen gozdov. Prvi snovalci so z vizijo in predanostjo postavili temelje, na katerih Zavod za gozdove Slovenije nadaljuje začeto pot in tako danes skrbi za 93 gozdnih učnih poti.
Gozdne učne poti niso le poti skozi gozd, ki vodijo mimo različnih vrst dreves; so poti znanja, razumevanja delovanja narave in so skozi desetletja postale neprecenljiv vir izobraževanja o gozdovih, ohranjanju narave in trajnostnem razvoju. Namenjene so izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva, so pomemben pripomoček za popularizacijo gozdov ter prispevajo k razvoju turizma na podeželju kot ene ključnih gospodarskih aktivnosti v Sloveniji. Pomagajo razvijati spoštovanje do narave in ozaveščati o njenem vplivu na naše življenje. Na gozdnih učnih poteh gozdarji na zanimiv, priročen in interpretativen način podajajo znanje ter spodbujajo udeležence, da z vsemi čutili spoznajo gozd in njegove prebivalce. Seznanjajo jih s sonaravnim, trajnostnim in večnamenskim načinom gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki ga Zavod za gozdove Slovenije in slovenski gozdarji udejanjajo že več kot 70 let. Prinašajo zavedanje, da so gozdovi srce planeta, saj s svojimi številnimi funkcijami omogočajo obstoj življenja na Zemlji. Z gozdnimi učnimi in tematskimi potmi tako ne le spoznavamo gozdne ekosisteme, temveč tudi spodbujamo trajnostno ravnanje z gozdovi za dobro sedanjih in prihodnjih generacij.
Strokovno podprt razvoj
Že kmalu po nastanku prvih gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji so na pobudo Turistične zveze Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije potekala različna strokovna srečanja. Leta 1986 je bil v Radovljici prvi tak seminar z naslovom Gozdne učne poti v Sloveniji, leto pozneje je doc. dr. Boštjan Anko uredil istoimenski zbornik. V njem so zapisane analize več kot 10-letnega razvoja poti in tudi že zarisane bodoče usmeritve, saj so se v družbi že začeli spreminjati pogledi na naravo in okolje. Izkustveno učenje v naravi je dobivalo nove module, turizem je postajal vse večja stalnica v prostoru, bolj se je začelo razvijati pohodništvo, nastajale so nove tematske poti z novimi vsebinami, vezanimi na naravno in kulturno dediščino.
Na posvetu Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe leta 2004 se je že nakazala usmeritev za razvoj učnih poti s strani Ministrstva za okolje RS. Takrat se je omenjalo že več kot 100 učnih poti v Sloveniji, za katere skrbijo različni snovalci poti – od upravljalcev naravnih parkov, šol, občin do različnih društev, kot so turistična, jamarska, polharska, čebelarska, društvo za opazovanje in preučevanje ptic, taborniki oziroma skavti. Leto pozneje je bila na pobudo Slovenske turistične organizacije izdelana študija in Strategija turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji. V naslednjih letih so sledili številni posveti in študije, ki so pokazali nujnost povezovanja različnih organizacij pri snovanju in upravljanju s tematskimi potmi ter dobrobiti, ki jih gozdne učne in tematske poti prinašajo obiskovalcem in lokalnemu okolju.
Ob obletnici številne prireditve
Ob letošnji okrogli obletnici Zavod za gozdove Slovenije pripravlja številne prireditve. Že na januarskem sejmu Alpe-Adria je predstavil 14 naj poti leta 2024. To so: Naravoslovna učna pot ob Hublju (Ajdovščina), Vodna učna pot Grabnarca, Gozdna učna pot Visoko, Poučna okoljska pot Blata-Mlake, Mašunska gozdna učna pot, Risova pot, Gozdna učna pot Planina-Mirna gora, Rudarska tematska pot Tk Pav, Zmajčkova gozdna učna pot, Kulturno naravoslovna učna pot Samostanski hrib, Gozdna učna pot Stari grad, Gozdna učna pot Ruta, Gozdna učna pot Polanski log in Gozdna učna pot Resslov gaj. Ob dnevu Zemlje (22. april) bodo na izhodiščnih točkah teh poti gozdarji pričakali obiskovalce in jih pospremili na vodeni ogled.
Do konca junija poteka tudi mednarodni fotografski natečaj, ki vabi k oddaji fotografij, posnetih na gozdnih učnih in tematskih poteh, izbrane fotografije bodo razstavljene od 20. novembra do 15. januarja na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli. Na Risovi poti, ki je bila na natečaju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za naj pot leta 2023, bo konec maja potekala osrednja prireditev ob tednu gozdov, ki ga v Sloveniji obeležujemo že več kot 70 let. Okrogla obletnica gozdnih učnih in tematskih poti bo osrednja tema tudi letošnjih gozdarskih študijskih dni, ki bodo septembra potekali v Ljubljani.
Pogled naprej
Obletnica je tudi priložnost, da se zazremo naprej. Tako gozdnim učnim kot tematskim potem velja v prihodnje posvetiti vsebinski premislek z jasnimi strateškimi cilji. Moderne tematske poti ne zagotavljajo več samo informacij, ampak spodbujajo obiskovalce, da za spoznavanje narave oz. vsebine poti uporabijo vsa čutila. To naredi njihovo izkušnjo in dojemanje poti ter narave okrog njih še bolj pristno.
Gozdne učne poti so označene poti skozi gozd, dolge večinoma do 5 km, opremljene s poučnimi besedili na informativnih tablah in drugimi napravami, namenjenimi za izobraževanje o funkcijah gozda, ekološkemu osveščanju ter sprostitveno-zdravstveni vlogi.
Besedilo: Tina Dolenc, Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije
