Na Krasu so kamen, trta in človek od nekdaj povezani. Tako je tudi tik ob zahodni meji, v slikoviti vasici Pliskovica, ki jo je obiskal Republiški turistični drobnogled (RTD) TZS in tamkajšnjo kmetijo Petelin–Durcik ter galerijo kamnoseških izdelkov umetnostne obrti Jerneja Bortolata.
»Naša vas Pliskavica je obdana z vinogradi, v katerih uspeva trta za žlahtno kraško vinsko kapljico – teran. To rubinasto rdeče vino je bilo že od nekdaj Kraševcem vir veselja in neizmernega ponosa,« pripoveduje Breda, gospodarica kmetije Petelin–Durcik. Kmetija po svojem gostoljubju ne slovi samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, zlasti med nemškimi turisti. Visoki zidovi varujejo obnovljeno domačijo s sobami za turiste pred ostro burjo in vsem hudim. Doživetja po kraški gmajni Breda popestri z značilno kraško kuhinjo in s kraškim teranom ter pršutom na čelu. Za svoj teran sta z možem Frankom prejela že vrsto priznanj in odličij. V ‘hiši’, kot so nekdaj rekli dnevnemu prostoru, goste najprej povabi okrog zelo starega, a skrbno in strokovno obnovljenega štedilnika na drva, kjer je njihov teran še posebno imenitno piten skupaj z okušanjem pristnega domačega pršuta.
Značilno kraško vino teran zelo dobro opiše znan Krašovec, vinogradnik in vinar Jožef Adamič iz bližnje vasi Tomačevica. »Trta raste na apnenčasti kraški podlagi in na rdečkasti zemlji terra rossi, po domače jerini, bogati z železom, ki daje od nekdaj cenjeno vino teran. Poznali so ga že Rimljani, njihov zgodovinar Plinij je zapisal, da je rimska cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, dočakala 82 let – za tiste čase častitljiva starost, ker je vsak dan pila teran. Je zdravilno vino, ima značilno vsebnost polifenolov, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Priporočajo ga tudi slabokrvnim in neješčim, ker po njem jed diši. Vino teran je bilo na Krasu vselej pridelek, s katerim se je plačevalo davke, doma pa se ga je bore malo pilo. Terana se ni delilo, o čemer poje kantavtor Iztok Mlakar v pesmi o Karlu Špacapanu, ki je žandarjem in partizanom vse dal, tudi pršut in panceto in mast, samo terana ne! Nekoč so ga manj pridelali tudi zato, ker so morali na domačem kosi zemlje posejati in posaditi vse pridelke, če so želeli preživeti. Danes je kajpak drugače, saj lahko vse poljščine kupiš v marketih.« Rad tudi poudari, da je teran izjemno zdrav, če ga seveda pijemo po pameti, saj vsebuje kar osemsto različnih sestavin. Zelo je bogat s silikati in železom, na človeško telo deluje zdravilno kot antioksidant, zavira arteriosklerozo, znižuje slab holesterol v krvi.
V Pliskavici na številki 18 deluje in domuje kamnoseški mojster Jernej Bortolato in v svoji kamnoseški delavnici tankočutno oblikuje kakovostne izdelke s certifikatom Art&Craft za mnoge namene. Njegovi kamniti izdelki krasijo mnoge domove v Sloveniji in tujini, delček Krasa v podobi njegove kamnite sklede pa je pred leti v dar dobila tudi danska kraljica Margareta II. Izdelke oblikuje predvsem iz kraškega kamna – apnenca, pri čemer velikokrat izhaja iz tradicionalnih oblik in funkcionalnosti. »Veliko mi pomeni, da predmeti pri lastniku zaživijo z uporabno, ne zgolj z okrasno vrednostjo,« poudari Jernej, ki sodeluje z industrijskimi oblikovalci, tudi z Oskarjem Kogojem, in tudi kot mentor z višjo strokovno šolo Sežana.
Nemalo stran – na Coljavi 10 – domuje vinogradnik in vinar Matej Colja, sicer arhitekt in oblikovalec. Mateja Coljo, ki vodi Klet CV Colja vino, so na Agri razglasili za naj mladega vinarja Slovenije leta 2018, med njegovimi vinogradi in v moderni vinski kleti pa zori avtohtono vino vrhunske kakovosti. »Zgodba našega vina temelji na manjših pridelkih in daljšem zorenju,« poudari med predstavitvijo vina. »Da je Matej Colja izvrsten poznavalec vina in mnogih skrivnosti kraškega terroirja, dokaže na degustaciji. Tudi ta del Krasa je urejen in ima resnično obiskovalcem kaj pokazati. Da kulinaričnega razvajanja turistov sploh ne omenjam …« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač
