Slavonija za hedoniste

0
34

Slavonci in Baranjci svojim gostom podarjajo gostoljubno darilo, to pa je iskren nasmeh in široko razprte roke v znak dobrodošlice. Prijaznost in  radodarnost sta vtkani v vsako srečanje, doživetja pa se začno s slastno gastronomsko ponudbo.

Ta se začne, lahko pa tudi konča, s kulenom. Med tradicionalnimi slavonskimi jedmi, pripravljenimi po sto let starimi recepti, kot sta fiš paprikaš (iz sladkovodnih rib) in čobanac ali pastirska obara (bograč z več vrst mesa in zelenjavo), je na prvem mestu kulen! Na tanko narezanega vam ga postrežejo na obvezno leseni deski za zajtrk, malico, kot predjed za kosilo in večerjo. Hkrati na začetku kulinaričnega užitka pa gostu nikakor ne pozabijo ponuditi žganja – »za večji apetit«, kot se rad pošali gostinec Darko. Nato pa kajpak njihova odlična vina, ki so nepogrešljiva tradicija Slavonije.

Veličastna klet Kutjevo s svetovno znanimi vini, v kateri si privoščijo degustacijo tudi slovenski izletniki.

In kot obiskovalcem, ki jih je spet vse več iz Slovenije, povedo v eni največjih in najstarejših vinskih kleti na Hrvaškem – v kleti Kutjevo, je rimski cesar Mark Avrlij Probus že v 3. stoletju na njihovem področju zasadil vinsko trto. Impozantna vinska klet Kutjevo  datira  iz daljnega 1232. leta, širni vinogradi pa se razprostirajo na 800 hektarjih. In v kleti stoji skrbno čuvana kamnita miza, ob kateri je pokušala vina iz rodovitnih slavonskih vinogradov cesarica Marija Terezija v njej prijetni družbi barona Franza von Trenka. Katero vino pa najbolj ugaja slovenskim obiskovalcem med degustacijo v kleti? »Graševina«, nemudoma odgovori tamkajšnji sommelier.

Avtohtoni slavonski črni prašiči, ki jih redijo za – kulen.

Anekdot in zgodb o vinih je v Slavoniji veliko, domačini jih turistom radi pripovedujejo… Čisto resnična je tudi ta iz Slatine v Virovitiško – podravski županiji – »že 1894. leta je v tem majhnem a čarobnem kraju začela obratovati prva tovarna šampanjca, njen lastnik pa je bil bogati knez Schaumburg«, pove Josip iz Kutjeva.

Hudomušne Slavonke (iz muzeja v Slatini).

Pravljična panonska pokrajina Slavonija ima veliko čudovitih predelov in izletniških ciljev, tako za kolesarje kot pohodnike – znotraj parka  je kar 140 kilometrov pohodniških in  kolesarskih poti – ali obiskovalce, ki se na izletniško točko pripeljejo z avtobusi. Ena  najbolj priljubljenih in obiskanih je Naravni park Papuk, ki se ponaša s statusom prvega geoparka pod Unescovo zaščito na Hrvaškem in s svojim biserom gozdnim parkom Jankovac. To znamenito izletniško točko krasijo jezera s kristalno bistro vodo, sprehajalne gozdne poti, ki pod stoletnimi bukvami in drugimi mogočnimi drevesi vodijo do turistične atrakcije slapa Skakavac, ob poti pa obiskovalec uživa v okusih gozdnih sadežev in širnih rastišč čemaža. Pravo kulinarično razvajanje pa obiskovalci doživijo v tamkajšnjem planinskem domu Jankovac ob slavonskih specialitetah.

Ena od slastnih hladnih predjedi iz govejega fileja v Planinskem domu Jankovac, kjer združujejo tradicionalno s sodobno gastronomijo.

Ob vznožju Papuka turiste privablja manjši kraj Vučin, ki slovi daleč naokrog po cerkvi blažene Device Marije 15. stoletja. Kot pove tamkajšnji župnik cerkev letno obišče več deset tisoč obiskovalcev – »nemalo iz Slovenije, ki se radi sprehodijo tudi po našem majhnem, a z več kot 300 vrstami dreves in rož, med katerimi jih je prispelo kar nekaj iz Arboretuma Volčji Potok«.

Znamenita slavonska cerkev iz 15. stoletja v Vučinu.

Slavonija pa je tudi Đakovo s svojimi konji lipicanci, Osijek z znamenito peščeno plažo Copacabano ob Dravi in živalskim vrtom, Naravni park Kpački rit, ki je eno od največjih izvirnih ohranjenih atraktivnih močvirij v Evropi z več kot 260 vrstami različnih ptic… Je slikovita pokrajina tako za ljubitelje gastronomije, aktivnih doživetij kot navdušence bogate zgodovine z muzeji, gradovi in trdnjavami. Skratka, Slavonija je za hedoniste, ki znajo zadihati s polnimi pljuči.

Na naslovni fotografiji: Pravo naravno bogastvo Slavonije je Naravni park Papuk.

Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač

 

Prejšen članekPo zdravje in znanje v gozd
Naslednji članekV Baški grapi se rojeva gozdna učna pot

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here