V Baški grapi se rojeva gozdna učna pot

0
241

Ste že bili v Baški grapi? Ozek, ob reko Bačo stisnjen svet od Petrovega Brda do Bače pri Modreju ima v dolinsko dno usidranih le nekaj večjih naselij, medtem ko so vasice skrbno pripete na strma pobočja. Popotnika rada povabi v te svoje strmine, da bi jo bolje videl, da bi jo začutil, da bi jo doživel!

V eno takih graparskih strmin par kilometrov za Podbrdom, gledano z gorenjske strani, usmerja smerokaz za Stržišče. Ko se vzpnemo do informacijskega kozolčka in razgledne točke ob njem, se nam zdi, da so se odprla nebesa. Začutimo objem Črne prsti in nasmeh iz dveh gruč hiš oblikovane vasi Strižšče s cerkvijo sv. Ožbolta. Travnate površine, ki jo obdajajo, še kažejo sledi življenja naših prednikov.

V družbi je bolj veselo.

Za prvim kozolcem v vasi že od leta 2010 širok kolovoz pelje na pot Po poteh baške dediščine Stržišče–Rut ali po domače Lajte–Mrhek, ujeto v objem stržiškarskih gozdov.

Kot projekt ‘Tematske poti LAS za razvoj – Po poteh baške dediščine’ jo je začrtal Naravoslovni center Tolmin s partnerji Društvom Baška dediščina in Planinskim društvom Podbrdo. Teče po delu Slovenske geološke poti od opazovalne točke 82 (Rut) do 86 (Stržišče), ki jo je zasnoval pokojni raziskovalec geolog dr. Stanko Buser. Po označeni planinski poti prihaja s planine Razor. S tem ko je bila nadgrajena s štirimi informacijskimi tablami z barvnimi fotografijami v slovenskem in angleškem jeziku, je pridobila privlačnost. Vsebina treh prinaša kratek opis pestre geološke sestave, med katerimi je Buser opozoril predvsem na triasne in jurske plasti tega območja, a tudi zanimivosti iz sveta naravne dediščine ter kratko oznako gozdne vegetacije. Najznamenitejša roža tega območja, kratkodlakava popkoresa, je poleg predstavitve na posebni tabli, ki je dobila mesto ob najlepšem rastišču v Baški grapi, tik pred Podbrdom, ovekovečena tudi na informacijskem listu. Besedila sta prispevala fitocenolog in botanik dr. Igor Dakskobler in geologinja Mojca Uršič. Informacijski listič o geološki poti je izdalo tudi Društvo Baška dediščina.

Po dobri uri hoje se odpre očem gručasta vas Rut z mogočnimi kozolci – stogi.

Med hojo po položni gozdni poti pohodniku zastane korak na treh razglednih točkah. Oko vedoželjnega popotnika ne prezre očiščenega korita z izvirsko vodo in obnovljenih usmerjevalnih zapisov v italijanskem jeziku, vklesanih v kamnite plošče, ki kot kulturno-zgodovinska dediščina pričajo o prisotnosti obmejnih vojaških enot, ki so varovale mejo nad Baško grapo v času italijanske zasedbe teh krajev med obema vojnama.

Eden od obnovljenih usmerjevalnih zapisov v italijanskem jeziku.

Po dobri uri hoje se odpre očem gručasta vas Rut z mogočnimi kozolci – stogi, ki še vedno odražajo živahno gibkost preteklega časa, in z večstoletno lipo, katere višina se spogleduje s cerkvenim zvonikom. Gozdna pot poišče medel obris nekdanjega kolovoza, ki se čez rutarske travnike poganja v vas. Pot je nadvse primerna za gorske kolesarje, ki jo lahko razpotegnejo na zahod do tolminskih planin, na vzhod pa na nekdanje hribovske mulatjere nad Podbrdom. Je dobrodošla popestritev uporabnikom nastanitvenih kapacitet v Stržiščah, predstavlja pa tudi neuradni krak daljinske poti Julijana, ki ubira korake tudi skozi KS Stržišče.

Po dobri uri hoje se odpre očem gručasta vas Rut z mogočnimi kozolci – stogi.

V letu 2022 je Občina Tolmin s partnerjema KTT društvom Baška dediščina in KS Stržišče na razpisu LAS Dolina Soče pridobila sredstva za projekt ‘Preplet kulturne dediščine v dolini Soče’, ki prinaša tudi nadgradnjo poti ‘Po poteh baške dediščine’. Tako kot dosedanji odsek bo skoraj v celoti gostovala na obstoječih poteh. Zainteresirani javnosti bo ponujena kot krožna pot Stržišče–Kal–Rut–Lonik–Stržišče, seveda je zelo pripravna tudi za sproščujoč sprehod po odsekih. Dela je zavleklo jesensko neurje, že nadgrajeno traso je na nekaj mestih uničila hudourniška voda. Trenutno poteka postavljanje količkov z usmerjevalnimi tablicami.

Razgledna točka na Stržišče, ki je narejena s prostovoljnim delom krajanov.

Območje je zakladnica vsebin iz naravne in kulturne dediščine, ki bodo v bodoče obogatile pot, društvo pa v prvi vrsti teži k vzpostavitvi gozdne učne poti. Območje namreč ne ponuja le ogromno spoznanj o gozdu, ampak daje šolski primer, kako zaradi podnebnih sprememb in vremena (vetrovi, nalivi, neurja, zime) narava spreminja svojo podobo.

Besedilo: Olga Zgaga

Foto: arhiv KTT društvo Baška dediščina

 

Prejšen članekSlavonija za hedoniste
Naslednji članekPozdravljeni v Jablaniški dolini in na Jablaniški poti

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here