Turističnega društva Zbilje morda sploh ne bi bilo, če leta 1953 v Medvodah ne bi zgradili hidroelektrarne in postavili jeza, zaradi katerega so se zbiljska polja čez noč prelevila v Zbiljsko jezero, umetno akumulacijsko jezero na reki Savi. Tiha zasavska vasica Zbilje je prav po njegovi zaslugi postala priljubljen turistični kraj z enim najbolj dejavnih turističnih društev Slovenije, ki letos praznuje 70. obletnico delovanja.
Na sprehod po 800 metrov urejeni obali jezera, kamor se konec tedna zgrinjajo trume obiskovalcev, sem se odpravila v družbi Iztoka Pipana, dolgoletnega predsednika turističnega društva Zbilje, ki do potankosti pozna najmanjši košček tamkajšnje obale in seveda tudi prebivalce, zato med potjo večkrat s kom mimogrede poklepeta. Celo z labodko, ki gnezdi tik ob sprehajalni poti, iz česar je mogoče sklepati, da so celo labodi v teh krajih prav turistično sproščeni.
Zbiljčana od glave do peta izzovem z ugotovitvijo, da je turistično društvo Zbilje v teh krajih pravi mali veleposestnik. »Ves urejeni del turistične obale Zbiljskega jezera je v lasti TD Zbilje, to je pribl. 800 metrov urejene obale. Vse smo naredili z lastnimi sredstvi ali pa s pomočjo Občine ter Savskih elektrarn,« poudari, da društvo z elektrarnami nadvse uspešno sodeluje že od nastanka jezera.
Na bobe in šnops
»Ko je nastalo jezero, je to s seboj takoj potegnilo kup obiskovalcev. Vsak vikend do septembra so našteli par sto kolesarjev, par deset avtobusov, tudi konjskih vpreg in vsega živega. Ljudje so takoj ugotovili, da jezero prinaša tudi nove možnosti za zaslužek. Zbiljci so na domačih improviziranih stojnicah začeli ponujate krofe oziroma bobe, to je lokalni izdelek brez marmelade, in seveda šnops. Ko so začeli, so ugotovili, da tega ne morejo početi vsak sam zase, zato so 11. septembra 1953 ustanovili turistično društvo. Letos ravno praznujemo njegovo 70. obletnico,« za okrogli jubilej izvem na poti do gostilne Jezero, prvega lokala v lasti turističnega društva Zbilje, kjer imajo še vedno društvene prostore. S terase se odpira prečudovit pogled na jezero, Polhograjske Dolomite, Sveti Jakob, Jeterbenk ter cerkev Sv. Marjete.
»Včasih je bil v tem lokalu eden prvih diskov v Sloveniji. Imenoval se je Jezero. Med letoma 1975 in 1985 so tukaj nastopili vsi priljubljeni izvajalci tistega časa. Ko je šel Daniel s pesmijo Džuli na Evrovizijo, smo ga naslednji teden gostili v Zbiljah. Pri nas so gostovali tudi Tereza Kesovija, Bjelo Dugme, Faraoni. Tukaj so nastopali najbolj znani jugoslovanski izvajalci,« se sogovornik nostalgično zazre v preteklost.
Po gostilni Jezero so odprli še bistro Dotik, kjer so imeli včasih vse vikende plese, zdaj pa lokalni prebivalci toliko hrupa ne bi več prenesli. Njihova je tudi pizzerija Sedmica, kar pomeni, da imajo v lasti kar tri lokale. »Seveda dobivamo tudi pritožbe. Moti nas, da prihajajo od tistih, ki so se v Zbilje preselili zaradi tega, ker gre za priljubljen turistični kraj. Motijo jih nedeljski obiskovalci, zaprli bi vsa parkirišča, prepovedali bi ljudem, da hodijo ob Zbiljskem jezeru. Moti jih, da tukaj čez s helikopterji v Klinični center vozijo ponesrečence iz hribov. Moti jih cerkev v Smledniku, ki zvoni,« je rahlo kritičen do prišlekov, ki želijo uvesti svoja pravila.
»Po drugi strani se nekateri od novih prebivalcev udeležujejo vseh naših akcij. Dvakrat na leto imamo očiščevalne akcije, saj se vseeno nabere veliko smeti. S tem poskrbimo, da se ljudje med seboj družijo in spoznajo. Včasih smo imeli zbore krajanov, zdaj pa tega ni več, in ljudje ne vedo, kdo je njihov sosed. Očiščevalne akcije so idealne za spoznavanje. Naredimo jih kar na piknik prostoru Sidro, da imamo lahko tudi pogostitev. Potem se ljudje tam zadržujejo ves dan,« razkrije, da so očiščevalne akcije pravzaprav tudi spoznavni večeri.
V Zbiljah je bilo 14 avtohtonih rodbin, zdaj pa je prebivalcev precej več. » S 14 leti so me sprejeli v upravni odbor turističnega društva, pred 35 leti sem postal tajnik, od leta 2001 pa sem predsednik. Na tem položaju sem nasledil Karla Vernika. Ko sem postal tajnik, so imele Zbilje 60 hiš, danes jih je 290,« pojasni in doda, da ima iz leta v leto več članov tudi turistično društvo. Trenutno jih je kar 167.
Od čolnarne do piknikov
Zelo aktivni so tudi pri športnih dejavnostih. »Naša osnovna športna dejavnost je čolnarjenje. Za to dajemo največ denarja. Imamo tudi srečo, ker imamo Uroša Koširja, ki je zaljubljen v vodo. To dela res iz ljubezni, ne pa, da bi veliko zaslužil. V društvu je bil zaposlen 30 let, zdaj pa je v pokoju in vzgaja mlado generacijo. Tako zagnanega človeka, kot je on, ni mogoče najti. V čolnarni imamo 15 čolnov, ki jih je Košir naredil sam,« pojasni med ogledom čolnarne, ki jo nameravajo v kratkem obnoviti. Načrtujejo tudi postavitev Družbenega centra Zbilje z gasilskim domom.
»Na obali smo naredili tri igrišča za odbojko na mivki, potem smo iz enega malega prostora za piknik prišli na to, da smo zgradili res velik piknik prostor, ki sprejme do tri tisoč obiskovalcev. Imamo velik prireditven prostor, kjer je lahko tudi 10 tisoč udeležencev. Ta konec tedna so imeli naši gasilci gasilsko veselico, ki se je imenovala Zbiljarija. V petek so imeli več kot 3500 obiskovalcev. Pri nas se lahko dela tudi velike zadeve,« je predstavil zabavno-športni program. Za mladino in družine so poskrbeli z otroškimi igrišči, na enem od njih so imeli še do nedavnega celo brezplačni previjalni kotiček. Najbolj jih boli, da okoli jezera še zdaj nimajo sprehajalne poti.
Jaga baba v podzavesti
Da jim ni tuja niti kultura, se prepričam ob ogledu fotografij razstavljenih v Galeriji pod kozolcem. »Tako jaz kot moj tajnik sva se vedno povečini ukvarjala s kulturo. Organizirali smo pesmi na vodi, likovne delavnice, imeli smo tudi poseben festival Kresna noč. Na kresno noč smo iz Zbiljskega jezera pripeljali Jago babo, vsi neporočeni mladi Zbiljci pa so takrat na jezeru prižgali ogenj. Ta tradicija je po 12 letih zamrla, saj smo ugotovili, da se ponavljamo. Jago babo imamo še vedno vsi v podzavesti,« hudomušno pripomni Pipan.
Zdaj imajo tudi svoje kulturno in turistično društvo, za kar so se odločili zaradi lažjega kandidiranja na razpisih. »Vsi smo seveda povezani med seboj, tudi gasilci. Najbolj aktivni prostovoljci so vključeni v vsa društva,« predstavi organizacijsko strukturo in nadaljuje, da je njihovo turistično društvo tudi v slovenskem prostoru delovalo zelo povezovalno. Njihovi člani so že od vsega začetka aktivni v organih in projektih Turistične zveze Slovenije, kot so Moja dežele – lepa in gostoljubna, Turistični drobnogled in Skupnost obvodnih krajev Slovenije, ki ji Pipan že pet let tudi predseduje.
»Ta Skupnost je zrasla na zeljniku Darčija Volka iz TD Most na Soči in Marijana Kardinarja iz TD Dobrovnik. Včasih so ta srečanja sofinancirali direktorji elektrogospodarstev, zdaj pa temu niso več naklonjeni, saj je pomemben samo dobiček. Vsako leto smo organizirali srečanje ob hidroenergetskih objektih od Dravi, Savi in Soči, pred nekaj leti pa smo Skupnost iz objezerske preimenovali v obvodno, čeprav smo še vedno zraven predvsem objezerski kraji. Razmišljali smo, da kup turističnih društev deluje ob vodah, imajo mline, sprehajalne poti, zato bi bilo prav, da se pridružijo tudi oni, kar pa se za zdaj še ni zgodilo,« je povedal Pipan in vsa turistična društva ob takšnih in drugačnih vodnih virih še enkrat pozval, naj se pridružijo Skupnosti obvodnih krajev Slovenije.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv Iztoka Pipana, tvm
