Doživel je sto let, se vidi, da ni stradal vina

0
254

Vinogradniška dediščina kot priložnost za oblikovanje inovativnega, doživljajskega turističnega produkta je naslov knjige Matjaža Pavlina, magistra turizma in neumornega turističnega delavca že več kot tri desetletja. Knjiga je izdana kot znanstvena monografija in je zanimiva za vse, ki jih zanima zgodovina vinogradništva, ali pa se ukvarjajo oziroma si želijo ukvarjati z vinogradništvom. Prav tako za snovalce turističnih zgodb, vinoljubce… Zato ima avtor Matjaž Pavlin tudi posebne prezentacije, srečanja in delavnice.

Trgatev je za vinogradnike in vinarje poleg Martinovega največji praznik.

Na zadnje še prijat’li kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat’li, ker dobro v srcu mislimo…Tako začne knjigo s Prešernovo zdravljico Matjaž Pavlin, v nadaljevanju pa pozornost namenja inovativnemu turizmu in spomni, da Slovenska turistična organizacija že od 2004. leta spodbuja razvoj inovativnih turističnih produktov s projektom Sejalec. »Že prvo leto smo na Dolenjskem prejeli prvega srebrnega Sejalca za projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Leta 2008 smo prejeli spet  srebrnega sejalca za Zgodbo o cvičku na Matjaževi domačiji in tretjič leta 2010 ponovno srebrnega Sejalca za turistični produkt Turizem v zidanicah,« pravi Matjaž Pavlin, ki velja za očeta Turizma v zidanicah.

Na pestro razgibani in zelo srčni turistični Poti Slakove in Pavčkove mladosti je ena od osrednjih točk z doživetjem domačija Barbovih na Malem Kalu v Mirni Peči.

Kaj vse so doživetja? Lahko je to obisk lokalne vinske kleti s pokušino vin in domačih dobrot, dopust na turistični kmetiji, kjer je možno hraniti in skrbeti za domače živali, ribolov z domačinom… Pavlin v knjigi navaja, da vse več turistov išče nenavadne počitnice, poležavanje na plaži in soncu jih nič več ne zadovoljuje. Nato v  poglavju kaj vse predstavlja vinski turizem poudarja, da se je le ta začel z razvojem vinskih cest, ki so se prve pojavile v Burgundiji v Franciji 1934. leta. V Sloveniji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1991. leta zastavilo projekt Vinsko – turističnih (VTC) cest po celi Sloveniji. »Žal vinske ceste v Sloveniji niso nikoli v celoti zaživele na vseh dvajsetih izbranih VTC. Obstaja pa nekaj primerov dobre prakse, kakršna sta na primer Gadova peč in Trška gora,« ocenjuje Matjaž Pavlin.

Nemalo Slovencev ima ponosno svojo trto! Tudi Društvo turističnih novinarjev Slovenije jo ima – v Truškah pri mednarodno priznanem vinogradniku in vinarju Marinku Rodici.

Posebej zanimivo je poglavje o prazgodovini vinogradništva do rimskega imperija in srednjega veka, pa vse do vinogradništva po drugi svetovni vojni. Prav tako poglavje Vino kot zdravilo, kjer med drugim piše, da je bilo za Hipokrata, izjemno osebo na področju medicine v zgodovini človeštva, vino nepogrešljivo za dušo in telo. »Raziskave kažejo, da dnevna količina do 0,4 litra vina zmanjšuje nevarnost ponovnega infarkta za polovico. Moški organizem lahko brez škode za zdravje dnevno prenese od šest do sedem decilitrov vina, ženski pa od dva do tri decilitre, odvisno od konstrukcije in aktivnosti. Vino se uživa vedno med hrano. Raziskave so pokazale, da zmerno pitje rdečega vina zmanjšuje možnost nastanka tumorjev v debelem črevesju. Sestavine v vinu izboljšujejo funkcijo pljuč in posledično zavirajo nastanek pljučnega raka. Prav tako zmerno uživanje rdečega vina zmanjša možnost nastanka raka prostate za kar 52 odstotkov. Varuje pred demenco in po raziskavah zmanjšuje le to za 23 odstotkov, upočasnjuje proces staranja,« našteva Matjaž Pavlin. Posebno poglavje namenja cvičku, enemu od najbolj popularnih slovenskih vin ter kako je sploh nastalo to vino. Tudi tu se dotakne zdravilnih učinkov – »cvičkova kislina uničuje in raztaplja različne škodljive snovi, ki se nabirajo v črevesju, žolčniku, ledvicah in jetrih ter čisti žleze in sluznice«.

Ena od starih, lepo obnovljenih zidanic, krita s slamo, kakršne so bile nekoč. In Turizem v zidanicah privablja vse več domačih in tujih turistov.

V knjigi je tudi niz starih, hudomušnih in resnicoljubnih pregovorov o vinu (po Janezu Trdini in Janezu Dermavovu), med drugim: Vinska kapljica, svinjska rebrca, ženska stegenca – to je sreča; Pametnemu človeku je vino vselej za zdravje; Dokler diši bolniku vino, še ni nevarno zgubljen; Pri vinu se pogajaj, pri vodi se pogodi; Ne pij, kadar je treba delati, ne delaj, kadar je treba piti; Doživel je sto let, se vidi, da ni stradal vina; Krčmar, ki meša pivcem vino z vodo, naredi smrtni greh; Vino dobro poje in slabo pleše; Alkohol v vinu je le ena od več kot tisoč sestavin. In po J. Pasteurju – »vino je najbolj zdrava in higienična pijača«. Eden od poudarkov v Pavlinovi knjigi je tudi misel Janeza Vajkarda Valvasorja: »Gorje deželi, ki ne bo poskrbela svojim vinom dobrega imena ohraniti!«

Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač

Naslovna fotografija: Avtor sila zanimive knjige Matjaž Pavlin je mojster za zgodbe v turizmu, ob njem na sliki odlična in vselej nasmejana turistična vodnica Marjanca Trščinar Antić.

 

 

Prejšen članekUvodnik: Na zdravje!
Naslednji članekPustovanje v Postojni nekoč in danes

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here