Trendu vedno bolj priljubljenega kulinaričnega turizma so se prilagodila tudi turistična društva, ki delujejo pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Kulinariko radi povezujejo z etnologijo, zato obujajo zlasti spomin na tradicionalne jedi. Če sodimo po njihovih prireditvah, v Sloveniji ni jedi, ki bi se lahko kosala s krompirjem ter takšnimi in drugačnimi pogačami.
Slovenci smo zapriseženi krompirjeljubci, saj imamo celo Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Leta 2017, ko smo praznovali 250 let od prihoda krompirja v deželo vojvodine Kranjske, so v Velenju pripravili celo 17. svetovni festival praženega krompirja, na katerem je sodelovalo več kot 80 ekip iz Slovenije in tujine (Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Avstrije, Madžarske …).
Tretje Dobrepoljsko krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev
Že tretje leto smo se člani TD Dobrepolje povezali z različnimi društvi v naši občini – s Čebelarskim društvom Dobrepolje, DPŽ Dobrepolje-Struge, s Primožem Štefancem, PGD Kompolje, z občino Dobrepolje in županom Igorjem Ahačevčičem, z lokalnimi pridelovalci krompirja in ansamblom ABUP – in pripravili obsežno prireditev: Krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev.
Prireditev je pritegnila veliko ljudi. Na trgu pred občino so bile razstavljene različne krompirjeve jedi za degustacijo. Pripravili so jih članice in člani TD Dobrepolje.
Na voljo je bil krompir v oblicah, pečen krompir, krompir iz žerjavice, v krop krompir, zaroštan krompir, krompirjev golaž, pražen krompir.
Na pokušino so bile tudi jedi iz krompirjevega testa: krompirjevi žganci, krompirjev kruh, ocvirkovka, pecivo iz krompirjevega testa, štruklji z jajci, kolački z orehi.
Krompir je navdihoval ljudi pri degustaciji, lahko pa so ga tudi kupovali. Na razstavi je bil prav tako krompir različnih in zanimivih oblik, po tehtanju pa smo dobili najtežji krompir, ki je imel natanko 0,90 kg.
Med podajanjem zgodovine krompirja in zanimivosti o krompirju se je odvijalo tekmovanje harmonikarjev. Tako je bilo druženje ob zvokih harmonikašev še prijetnejše in je trajalo vse popoldne.
Besedilo: Dušica Hočevar, Marija Žnidaršič, TD Dobrepolje
Prekmurske dödole in langaš
Krompir je tudi osnova za pripravo dödol, nekakšnih prekmurskih krompirjevih žgancev, ki se menda kar topijo v ustih in jih vsako leto lahko okušate na tradicionalni dödolijadi v organizaciji turističnega društva Puconci. Iz krompirja oziroma krompirjevega testa pripravljajo tudi tradicionalni langaš, priljubljena prekmurska jed, ki je na voljo tudi v drugačnih različicah. Vabljeni na festival langaša, ki ga vsako leto pripravljajo v dvojezični madžarsko-slovenski vasici Gaberje pri Lendavi.
Dežela, ki jo vzhajajoče sonce ljubkovalno poboža, se za hip ustavi na njenih ravnicah in gričih, pšeničnih poljih, širnih gozdovih, vinogradih … To je Prekmurje – v njegovem osrčju pa občina Puconci. Dödolijada in kulinarična razstava za zlato kijajnco je najbolj prepoznavna prireditev, ki nastaja v občini Puconci pod okriljem KTD Puconci. S prireditvijo v društvu ohranjamo pristne domače jedi, značilne za Prekmurje.
Obiskovalcem nudi pravo doživetje in obilo kulinaričnih užitkov. Nekoč se je kuhalo v kotličkih in kurilo z drvmi, zato se s tem dogodkom obujajo spomin na stare čase. V kuhanju dödolov se pomerijo njihovi ljubitelji, pripravljajo jih tako kot nekoč naše babice (zunaj v kotlu in na živem ognju). Prireditev je namenjena ljubiteljem kulinarike, saj se poleg kuhanja dödolov obiskovalci lahko preizkusijo tudi v pripravi različnih prekmurskih jedi in sodelujejo na razstavi za zlato kijajnco. Najboljši püconski dödoli so narejeni s pravo püconsko moko, katero člani KTD Puconci pridelajo na »žetvi in mlativini po indašnjo.«
Besedilo: Vesna Maučec, TD Puconci
Pogače in polenta
Nadaljujmo s takšnimi in drugačnimi pogačami. Turistično društvo Bled je oživilo t. i. posmoduljo, staro, skoraj pozabljeno jed, ki so jo včasih gospodinje pekle otrokom ob tedenski peki kruha. Hlebček testa so razvaljale na tanko, ga na hitro spekle v sprednjem delu krušne peči in ga premazale s kislo smetano, zelišči, zaseko ali drugim namazom. Blejska pica je zdaj že vključena tudi v Okuse Bleda. Turistično društvo Ozeljan ohranja spomin na koruzno polento, avtohtono ozeljansko jed, ki je bila nekoč glavna hrana vaščanov. Koruzno moko so pridno pridelali v domačih mlinih na potoku Ozeljanšček. Obiskovalci lahko okušajo koruzno in krompirjevo polento z različnimi prilogami – pršutom, golažem, štokvižem (bakalajem), vampi, grahom, kislim mlekom …
Besedilo: Po. F.
Razstava kruha in pogač na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak namenja veliko skrb ohranjanju kulinarične dediščine severovzhodne Slovenije, predela Slovenskih goric. Že od same ustanovitve dalje – naslednje leto bo 60 let – vsako leto organizirajo prireditev Praznik žetve, ki poteka tretji vikend v mesecu juliju. V sklopu te prireditve pripravijo tudi razstavo kruha in pogač, na njej pa domače gospodinje predstavijo kulinariko naših krajev.
Na razstavi prijetno diši po različnih vrstah kruha, narejenih iz različnih vrst moke žita in pečenih v krušnih pečeh, poticah – polnjenih z različnimi nadevi, pitah, drobnem kvašenem pecivu; pogačah – pečenih, kuhanih, praženih, kvašenih dobrotah zanimivih oblik, na ogled pa so tudi gobe, sončnice, grabljice …
Posebnost sta marmorni kolač (t.i. bidra) in bosman, slavnostno okrašeni, nekoč obvezni na poročnih slavjih v teh krajih. Kraljica vseh pa je naša polenska gibanica, ki je dobro poznana tako v ožji in širši okolici Polenšaka.
Besedilo: Marjan Petek, TD Polenšak
Zadvorska golažijada
»A bi ‘mel golažijado …« so besede našega Matjaža Miheliča – Muca ob pripravi programa TD Zadvor. Vsi začudeni smo se spogledali in po kratki predstavitvi poteka prireditve smo si bili enotni, da je to nekaj, kar bo privlačno tako za tekmovalce kot obiskovalce. K sodelovanju smo povabili lokalna društva, saj so prvi pogoj za sodelovanje neprofesionalni kuharji. To je bilo že davnega leta 2012. Tako smo nadaljevali vsako leto v veselem pričakovanju tako organizatorja, prijavljenih ekip kot obiskovalcev, vse do nesrečnega leta 2020. To je bil čas hitrih preobratov, ki bo zagotovo ostal zapisan v spominu prihajajočih generacij. Zaradi številnih nepričakovanih izzivov smo bili prisiljeni povsem spremeniti svoje delo.
A tudi to je minilo. Zopet smo lahko organizirali prireditve in srečanja. Tako smo v nedeljo, 11. 9. 2022, pripravili deveto zadvorsko golažijado. Morala bi biti že enajsta, vendar sta dve odpadli zaradi razmer. V okviru dogodka se je letos v pripravi golaža pomerilo 13 tekmovalnih ekip. Da kuhanje vseeno ne bi bilo preveč monotono, se je morala vsaka ekipa pozabavati še z okraševanjem svojega delovnega prostora, stojnice. Ob 11. uri smo organizatorji razdelili meso in čebulo, nato se je 13 ekip med seboj ‘pomerilo’ v kuhanju golaža. Tričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da je razglasila najboljši golaž in najlepšo stojnico. Za najmlajše obiskovalce so poskrbeli gasilci in jim pokazali nekaj veščin, animatorka pa na delavnici izdelavo kuharskih kap. Za prisrčno povezovanje prireditve je tudi letos zaslužen Matjaž Mihelič – Muc. Da pa je bilo v Zadvoru res veselo, so pozno v noč poskrbeli člani ansambla Viža s prijetnimi vižami za ples.
Sama prireditev se je zelo ‘prijela’ tako med tekmovalci v kuhanju golaža kot med ostalimi obiskovalci. Zasnovana je na druženju, amaterskem kuhanju golaža, mogoče se je seznaniti z delovanjem društev na vzhodnem delu Ljubljane, zaplesati ob zvokih znanih glasbenikov. Na njej pa je poskrbljeno tudi za najmlajše z zanimivimi delavnicami.
Naj ob koncu sledi povabilo vsem, ki si želijo prijetno preživeti dan, naj si ogledajo zadvorsko golažijado.
Hkrati naj nam odzvanjajo besede Charlieja Chaplina: »Najbolj zapravljen dan v življenju je dan, ko se ne smejimo.« Želim vam veliko smeha in vse dobro v prihajajočem letu.
Besedilo: Mojca Eržen, TD Zadvor
Okusi furmanskih jedi
Turistično društvo Postojna bo prihodnje leto organiziralo trideseti Furmanski praznik, ki bo jubilejni in na katerem se bo po potrjenih dogovorih predstavilo več kot 150 konjarjev iz različnih konjeniških društev po Sloveniji. To bo pravi festival furmanstva s posebnim predstavitvenim programom.
Projekt Okusi furmanskih jedi smo v preteklosti pripravljali skupaj z dr. Stanislavom Renčljem, ki je to področje podrobno preučeval in popisal v številnih knjigah. Med drugimi je posvetil knjigo notranjski kulinariki, ki je bila zelo povezana s furmanstvom, saj se je Postojna v preteklosti ponašala s številnimi furmanskimi gostilnami, v katerih so se ustavljali furmani iz vse Slovenije na poti k morju v Trst, na Reko … Projekt je bil zasnovan, da bi furmansko kulinariko ponudili na furmanskem prazniku ter imeli teden furmanske kulinarike v nekaterih izbranih gostilnah na tem področju.
Lani smo vabili na prireditev s povabilom, naj gostje okusijo prvobitnost furmanske kulinarike z Okusi furmanskih jedi: Dragi gostje, lahko boste poskusili različne furmanske golaže, klobase, pršut najlepše prasice, kračo s hrenom po krpanovo, furmansko prato, kontrabantskega piščanca in furmansko pojedino …
Gostinci in drugi obrtniki so ponujali pester kulinarični izbor, saj ni manjkalo dobrot: jote s klobaso, furmanske prate, krompirja v z’evnci in z ocvirki, različnih lovskih golažev, ki so jih pripravljale lovske družine, pivškega piščanca po furmansko, ajmohta, pršuta, štrukljev, štrudlja … Poskrbljeno pa je bilo tudi za šilce krepkega – žganjekuharji so ponujali pristno brkinsko slivovko, s Krasa so pripeljali pristni kraški teran, z Vipavskega rujno kapljico vina, Pivovarna Union pa je postregla pivo; manjkali niso tudi domači varilci piva.
Želimo, da bi Okuse furmanskih jedi uvrstile na jedilnike številne gostilne in s tem obogatile kulinarično ponudbo tako za domačega gosta kot številne tuje turiste, ki obiščejo Postojnsko jamo.
Besedilo: TD Postojna
Salame in bunke
V Sloveniji imamo tudi pravo salamarsko gibanje s koreninami v Sevnici, ki je veliko več kot le sodobno obredno druženje na dan mučenikov in skrb za stalno ter vzdržno kakovost salam. »Društvu je v vseh desetletjih delovanja uspelo doseči, da je postala Sevnica prepoznavna po salamah, torej po vrhunskem znanju, ki je potrebno za njihovo najboljšo kakovost. Člani društva so sestavili tudi recepturo za danes že tradicionalno sevniško salamo, ki se ponaša tudi s kolektivno blagovno znamko Sevnica Premium.
Meso in slanina izvirata iz lokalnega okolja in ju prispevajo kooperanti Kmečke zadruge Sevnica. Sevnica je bila nekdanje sloveče letovišče ob reki Savi. Danes z drugačnimi, novimi vsebinami in načini delovanja pridobiva na pomenu in prepoznavnosti. Tudi le s salamo, mlajšo sestrično mesene klobase, se lahko razvije odlična zgodba, ne le zaradi novih, sodobnih tujih turistov, ampak zaradi nas in lokalnega prebivalstva, ki bi se moralo v teh globalnih časih še toliko bolj zavedati, kaj je najboljša promocija in razpoznavnost njihovega kraja,« je prof. dr. Janez Bogataj poudaril v knjigi ‘Sevniška salamijada – 60 let’.
Praznik salam pripravlja tudi turistično društvo Šentilj, na njem pa vsako leto izberejo najboljšo salamo in najboljšo bunko, kot narečno pravijo prekajeni bunki.
Besedilo: Društvo salamarjev Sevnica
Tradicionalna bučarija
Če ste ljubitelji buč, ne smete zamuditi tradicionalne Bučarije, ki jo vsako leto pripravlja turistično društvo Stara Cesta. Projekt traja od pomladi do jeseni, od sejanja do sajenja bučnic do pobiranja pridelka. Zaključna prireditev je v začetku septembra, na njej pa predstavijo barvitost in pestrost jedilnih in okrasnih buč. Ko se ozremo po bučnih aranžmajih, vidimo, koliko zgodb se prepleta v njih, koliko je motivov, koliko barv.
Prireditev vsako leto popestrijo z značilnimi bučnimi jedmi po starih prleških in tudi sodobnejših receptih, poteka pa tudi pečenje kruha z bučnimi semeni v krušni peči, kuhanje bučnega kompota in marmelade, bogata kulinarična razstava bučnih jedi, kot so različni zavitki, drobno pecivo, kolači, kifeljčki, potice, torta, kuhinja na prostem: priprava bučne juhe, bučnega golaža, bučnih vafljev, na žaru popečene bučke, kruh iz bučnih semen z bučnim oljem, palačinke z bučno marmelado. Na že 17. Bučariji so obiskovalci spoznavali nove vrste buč, najbolj znani sta hokaido in muškatna buča. Veseli nas, da se jedilne buče vedno več gojijo na vrtovih in jih zaradi hranljivih in zdravilnih lastnosti uvrščamo v svojo prehrano.
Besedilo: Marija Gaube, TD Stara Cesta
Praznik suhega sadja
Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku je septembra spet pripravilo Praznik suhega sadja, ki združuje dediščino, kulturo, kulinariko in zabavo. Z ljudskimi pesmimi so nastopili domači Krheljčki, Prgarčki iz Zasipa pri Bledu ter folklorna skupina Grmada iz Velikih Poljan pri Ribnici. Zvečer so obiskovalci zaplesali ob zvokih ansambla Pojav.
V kulinarični delavnici so različne štruklje pripravljali: župan občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh, mladi Prgarčki, članica Meta Klančar ter članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Pripravo dobrot je komentirala prehranska strokovnjakinja Marija Merljak. Obiskovalci so si z vodniki ogledali dediščino vasi in se poučili o sušenju sadja. Pod kozolcem z razstavo starega orodja so članice prikazovale podeželska opravila, pod drugim kozolcem je bila razstava gob, na kateri se je znašel tudi redek dupainov goban. Otroci so uživali v skavtskih igrah, organizirano je bilo lokostrelstvo. Na stojnicah so bili naprodaj izdelki domače obrti z različnih koncev Slovenije, ponujene srečke so bile vse ‘polne’. Hrana je bila pestra, še posebno je navduševala društvena kulinarična ponudba (prosena in ajdova kaša, kašnata in moška potica).
Besedilo: Zdenka Zabukovec, TD Gradež
Četrt stoletja Praznika kostanja v Vitovljah
V Vitovljah, majhni vasici v spodnji Vipavski dolini, domuje avtohtona sorta kostanja – vitovski maron, ki so mu v domačem Kulturno-turističnem društvu Vitovlje letos posvetili že 25. praznik kostanja. Sladki in debeli maroni so šli že pred leti ‘za med’ na nekoč glavnih tržnicah v Ljubljani, Trstu in celo na Dunaju, z vsakoletnim praznikom pa poskušajo domačini to tradicijo ohraniti in predstaviti naslednjim generacijam.
Ob letošnjem jubileju je bilo še posebno veselo. V soboto, 15. oktobra, sta množico obiskovalcev zabavala Vili Resnik in Dejan Vunjak, v nedeljo, 16. oktobra, pa so na svoj račun prišli kulinarični navdušenci. Poleg pečenega kostanja so gospodinje v ‘vitovski kuhni’ pripravljale štruklje s kostanjevim nadevom, njoke s kostanjevo omako, joto, s klobaso in polento s pršutom. Na ogled je bila tudi razstava kostanja, figur iz kostanjevih vej ter domačega peciva, ki ga za srečelov pripravljajo domačinke.
Besedilo: Barbara Winkler, Kulturno turistično društvo Vitovlje
Festival sladoleda Sladka Loka
Na drugem festivalu sladoleda Sladka Loka, ki je bil avgusta v Škofji Loki, je bilo mogoče poskusiti različne sladolede, ki so na voljo v širšem mestnem jedru Škofje Loke, udeleženci pa so se lahko posladkali tudi z loškim šmornom, piškoti in ostalimi slaščicami. Izbirali smo najboljši sladoled, ki ga je osvojila kmetija Pr’ Janež iz Reteč pri Škofji Loki. Še posebej smo poskrbeli za najmlajše, saj je bila pri vsakem ponudniku sladoleda animacija za otroke. Na osrednjem odru na Mestnem trgu sta bili dopoldne dve otroški predstavi, festival pa se je končal s popoldanskim glasbenim nastopom v sklopu Pisane Loke.
Festival se je začel s povorko, v kateri so bili člani Pihalnega orkestra Alples iz Železnikov, članice mažoretnega društva iz Železnikov, pravljični junaki otroške gledališke skupine Društva glasba-drama iz Škofje Loke ter Pika Nogavička in čarovnik, zadnji v povorki pa sta bili alpaka Gerta in poni Mojca iz Jahalnega centra Kurovt v Retečah.
Besedilo: Igor Drakulič, TD Škofja Loka
