Vabljeni v objem triglavskih pravljic

Pod najvišjo slovensko goro in simbolom slovenstva, 2864 metrom visokim Triglavom, ležijo čudovite alpske vasice Mojstrana, Dovje, Zgornja Radovna in Belca. Ponujajo izjemno naravno in kulturno dediščino, poleg tega pa izpolnjujejo vse pogoje za naravno zdravilišče. Tu so doma Triglavske pravljice, tu so doma prijazni, a trmasti ljudje, ki znajo preživeti v lepem, a tudi trdem alpskem svetu.

V Mojstrani, ki je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje poznana po svoji cementarni, najdete številne ostanke iz tistih časov, ko so v okoliških dolinah kopali kredo, jo predelovali in cement odvažali v svet. Celo pri gradnji Sueškega prekopa in singapurske trdnjave so uporabili cement iz Mojstrane.

Obenem pa se je prav v Mojstrani začel razvoj slovenskega gorništva. V gostilni pri Šmercu je dr. Julius Kugy najemal gorske vodnike, ki so mu pomagali na poti proti Triglavu. Tu je nemški pesnik Rudolf Baumbach upesnil slovensko pripovedko o Zlatorogu. Morda je prav zato pri nas našel svoj prostor Slovenski planinski muzej, interaktivno doživetje človeka, ki se napoti v hribe, tam vpija lepote alpskega sveta, čakajo pa ga tudi nevarnosti, a jih prebrodi in se vrne domov poln vtisov, ki ga spodbujajo k umetniškem ustvarjanju.

Veliki Jakob Aljaž

V Mojstrani še vedno kljubujejo času številne hiše, ki predstavljajo kmečki barok iz sredine 18. stoletja, med njimi rojstna hiša Mihaela Ambrožiča, ki je s svojimi panji kranjske sivke zaslovel po Nemčiji, Franciji in na Češkem.

Mojstrana je izhodišče v čudovite alpske doline: Vrata, Radovno, Kot in Krmo. Na poti v Vrata proti mogočni severni triglavski steni, ki je dolga več kot tri kilometre in visoka kilometer, boste našli 52 metrov visok slap Peričnik, poleg Triglava in severne triglavske stene eno najpomembnejših naravnih znamenitosti Slovenije. Nad slapom se skriva še zgornji slap, visok 16 metrov.

Ko boste v Vratih, se boste zagotovo ustavili v Aljaževem domu, poimenovanem po dovškem župniku in narodnem buditelju Jakobu Aljažu, ki je pred 120 leti odkupil vrh Triglava, na njem postavil stolp in simbolično zmagal v »bitki« med slovenskimi in nemškimi gorniki, ki so osvajali vrhove čudovitih Julijskih Alp. Jakob Aljaž je služboval na Dovjem, poleg dušnega pastirstva pa je ljudem podaril tudi ljubezen do slovenskega jezika in glasbe. Poleg tega je skrbel za razvoj teh krajev. Gradil je številne planinske domove v triglavskem pogorju, pomagal pa je tudi pri gradnji dovškega vodovoda. Zdaj na Dovjem najdete njegov kip, ki strmi proti Triglavu, na dovškem pokopališču pa poleg številnih znanih gornikov najdete tudi mesto, kjer je Aljaž našel svoje zadnje počivališče.

Olimpijski kraji

Dovje je zares lepa kmečka vas, kjer vas pozdravijo domače živali, odkrili boste vaška korita, izjemno lepe kmetije, cerkev svetega Mihaela, okrepčali pa se boste v nekdanji kovačnici Pr’ Katr, kjer boste pokusili jedi, značilne za severozahodni del Slovenije. Od tod se lahko napotite v Karavanke, ki so naravna pregrada med Slovenijo in Avstrijo, ponujajo pa tehnično nezahtevne pohode in izjemno lepe poglede na Julijce.

Pogled se vam bo odprl tudi proti Zgornji Radovni z grbinastimi travniki, več kot 400 let staro Gogalovo lipo, pa tudi značilno Pocarjevo domačijo, Psnakovim mlinom in žago. Našli boste tudi kaj dobrega za pod zob. Tu je imela svoja lovišča že jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević, Zgornjo Radovno pa je pred skoraj dvajsetimi leti obiskal celo velški princ Charles.

Najzahodnejša vas pod Triglavom je Belca, ki nima ne gostilne ne cerkve, ima pa »olimpijsko ulico«. Vasica, ki šteje dobrih sto prebivalcev, je na olimpijske igre poslala dva hokejista in enega skakalca. Športno srce pa ni nič manjše v vseh preostalih naših vaseh, saj smo doslej na olimpijske igre pospremili kar 21 naših sosedov, smučarja Alenka Dovžan in Jure Košir pa sta domov prinesla celo medalji.

Matjaž Podlipnik,
predsednik TD Dovje – Mojstrana