V Zasipu pri Bledu so pred kratkim izdali novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Osnova zanje so posušene hruške tepke oziroma z njihovim mletjem pridobljena moka, ki daje slanim in sladkim jedem edinstven okus.
France Prešeren je vasico Zasip pri Bledu poimenoval »oltar Gorenjske«, saj od tod uživamo v čudovitem razgledu, še zlasti, če se vzpnemo na Hom, ki se dviga nad vasico. Znana pa je tudi kot Prgarija in njeni prebivalci kot Prgarji. Po ljudskem izročilu so tako poimenovali domačine v časih, ko je bilo tod veliko nasadov tepk. Te so ljudje posušili in jih zmleli v posebno moko, ki so jo poimenovali prga. Iz nje so večinoma pekli kruh.
Ohranjanje tradicije in prenos znanja
»V Turističnem in Kulturno-umetniškem društvu Zasip si prizadevamo za ohranjanje tradicije in prenos znanja na prihodnje generacije. Društvi že nekaj let sodelujeta pri skupnem projektu Prgarija, ki vključuje ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitve na različnih dogodkih, pokušnje prgarskih jedi, organizacijo vsakoletnega dogodka Prgarski dan, kuharske delavnice v Zasipu in še kaj,« je povedala Mateja Vilman iz Turističnega društva Zasip, ki skupaj s Kulturno-umetniškim društvom Zasip pripravlja Prgarski dan; letos je bil konec oktobra, na njem pa so predstavili novo knjižico Dobrote iz Prgarije.
Veliko delo domačinke Bojane Pipan
Ta je nastala po idejni zasnovi domačinke Bojane Pipan, ki že več kot trideset let namenja svoj prosti čas društvom v KS Zasip. Njeno delo je eden od temeljev knjižice receptov in odmevnosti projekta Prgarija. Na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim znanjem je skrbno izbrala ter zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz prgine moke, omenjeni društvi pa sta poskrbeli za izdajo knjižice.
Publikacija vsebuje petnajst izbranih receptov s podrobnimi navodili za pripravo jedi: značilnega prginega kruha ter drugih slanih in sladkih jedi. Avtorji knjižice upajo, da bodo ljudje segali po njej in popestrili svoje jedilnike s prgarskimi jedmi. Pri projektu sicer sodeluje tudi vaška gostilna Kurej, ki je v svojo dnevno ponudbo vključila okusne prgine štruklje.
Priznani slovenski etnolog Janez Bogataj je v uvodu knjižice zapisal, da je projekt Dobrote iz Prgarije šolski primer razvoja sodobne kulinarične prepoznavnosti in istovetnosti kraja, če nam le prehranska kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, sodobnih rešitev.
Skrb za kulinarično identiteto tudi v prihodnje
Pozitivni odzivi dajejo avtorjem projekta velik zagon za načrte v prihodnje – nadaljnji razvoj kulinarične identitete in prepoznavnosti kraja. Tako, denimo, že sodelujejo tudi z društvom Učni sadovnjak, v katerem ozaveščajo o pomenu samopreskrbe s sadjem in zelenjavo. Z njihovo pomočjo bodo lahko v Zasipu pri Bledu skrbeli za ohranjanje in razmnoževanje avtohtone, lokalne in tradicionalne sorte gorenjske tepke. V Domu krajanov Zasip bodo tudi v prihodnje kuharske delavnice z Bojano Pipan, na katerih se lahko udeleženci naučijo pripraviti v knjižici opisane lokalne dobrote. V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje tudi otroška skupina Mladi Prgarji, ki na prireditvah obuja vaške legende, običaje, narečja, plese, pesmi in lokalno kulinariko.
»V prihodnje se nameravamo usmeriti še zlasti v predstavitev lokalnih dobrot tujim gostom in vključevanje prgarskih jedi v ponudbo okoliških gostinskih ponudnikov,« je še dejala Mateja Vilman.
Janez Kuhar
