Med oljčnimi nasadi in vinogradi stoji hiška, ki komaj čaka, da novemu obiskovalcu pove staro zgodbo. Zgodbo o ljubezni, predanosti in tradiciji, zgodbo o ponosu.
Na vrhu grička, kjer se razgled razprostrira od bližnjih vinogradov in oljčnikov vse do Triglava, Tržaškega zaliva, zasneženih Dolomitov in romantične beneške lagune, stojijo Hiške slovenske Istre. To je projekt, ki je leta 2010 prejel nagrado snovalec za inovativne ideje pod okriljem BTPS.
Stara istrska arhitektura
Zamisel za tri hiške sredi vinograda v Truškah nad Koprom je temeljila na razvoju ponudbe posebnih prenočišč, kjer bi se turist srečal s kulturo in naravo slovenske Istre. Hiške tako posnemajo stare istrske hiše. Imajo značilno dvokapnico, polna škura, streho, prekrito s starimi korci, zidovi, potke in ognjišča so zgrajene z istrskim kamnom, pročelje je grobo, barve hišk pa so kopije barv starih hiš v okoliških vaseh, kot so Babiči, Vršič in Jurasi, ki so bile značilne za stavbno arhitekturo po drugi svetovni vojni. Pohištvo v hiškah sega v predvojne čase in so ga večinoma darovali domačini, ki so čutili, da bo tako prenašalo zgodbe prednikov daleč v prihodnost.
Pred hiškami se vije pergola, pod katero se lahko obiskovalci naužijejo svežega primorskega zraka, posedijo na lesenih klopicah z mizami, ob večerih pa sproščeno pokramljajo ob ognjišču. Hiške stojijo na družinski posesti in so nadgradnja že obstoječih turističnih prenočitvenih zmogljivosti (sob in apartmajev). Pred hiškami je sadovnjak, v katerem prevladujejo fige, češnje, lešniki, breskve in oljke ter mediteranska zelišča, kot so rožmarin, lovor, bazilika in žajbelj, ter različna zelenjava. Vse to z namenom, da turist spozna značilno rastlinje istrskega okolja in si, če želi, postreže s svežo zelenjavo in sadjem.
Iznajdljive Šavrinke
Hiške so poimenovane po Šavrinkah: Jajčarica, Krušarica in Mlekarica. V vsaki sta predstavljeni zgodba Šavrink in zgodovina slovenske Istre v več jezikih. To je poklon nonam oziroma babicam in prababicam, ki so v nuji po preživetju številnih družin razvile neverjetno iznajdljivost. O tej so napisane številne zgodbe: o tem, kako so tihotapile tropinovec, jajca in kokoši čez italijansko mejo, da so jih tam prodale na osrednjih trgih in s tem zagotovile preživetje svojih otrok, še zlasti v časih, ko so bili možje na fronti. Razdalje, ki so jih za to prehodile ali prejahale na svojih oslih, se nam zdijo v teh časih nepredstavljive. V hiškah je tudi nekaj elementov iz tistega časa: v hiški mlekarice je vrč za mleko, v hiši jajčarice stara košara, v hiški krušarice pa plenjer.
Hiške so odličen prostor za druženje; zvečer se je pršut, opazuje domačine pri igranju briškole in ob kozarcu refoška gleda zvezde. Če si gostje želijo okusiti še več Istre, se lahko odpravijo na bližnje kmetije ali naročijo tako imenovani istrski zajtrk, ki ga sestavljajo izključno lokalni proizvodi: kruh iz ekološko pridelane moke, najrazličnejše marmelade, domača jajca … Natanko ob dogovorjeni uri je zajtrk dostavljen v lični košari pred hiško.
Hiške so idealna izhodiščna točka za vse, ki si želijo odkrivati Istro. So blizu morja in glavnih znamenitosti na Obali, obenem pa v središču še neodkritih kotičkov, kjer obiskovalca včasih prevzame občutek, da je čas obstal.
Mateja Kozlovič
