»Vino bo vedno del mene, s to kulturo sem odraščala in mislim, da bo vedno zakoreninjena v meni,« pravi nova vinska kraljica iz belokranjske vinske kleti Pečarič – Meginc . Pred kratkim se je vrnila iz Berlina, kjer je predstavljala Slovenijo kot vinsko deželo, naše vino in vinogradništvo na enem izmed največjih sejmov Grüne Woche. Pravi, da bi se morali slovenski vinarji povezati in sodelovati, da bi se lažje uveljavili v tujini, in poudarja, da sta dobra volja in veselje do tega dela predpogoj za vsako uspešno zgodbo.
»Odkar pomnim, so okoli mene vinogradi. Čeprav živim v Kranju, sem po očetu ponosna Belokranjka, saj sem ob vikendih od mladih nog naprej zahajala v Belo krajino. Vedno je bilo treba kaj postoriti v vinogradu ali kleti in oče nas je kot otroke ves čas vpeljeval v delo. Tako smo pomagali pri vsem, čeprav smo na začetku lahko opravljali le kakšne malenkosti. Za vse to sem zdaj zelo hvaležna. Vem, da je vinogradništvo način življenja, ki ga moraš vzljubiti. Najlepše mi je, ko skupaj delamo v vinogradu in ustvarjamo za skupno prihodnost,« pravi Maja Pečarič in doda, da njihovo tradicijo vinogradništva in vinarstva jemlje zelo resno. »Vem, koliko truda so pretekle generacije vložile v naše vinograde. Prav je, da se tega zavedamo in cenimo, kar so nam pustili predniki pustili, vseeno pa moramo tradicijo z vsako generacijo malo osvežiti in ji dodati svoj odtis. Znanja in trendi se namreč ves čas nadgrajujejo in pomembno je, da jim sledimo.«
Sama pomaga v vinogradu in kleti, kolikor lahko. To delo jo res veseli. »Ker študiram na magistrskem študiju Živilstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer imamo tudi vinarske predmete, sem tako v stiku z novimi idejami in izzivi, ki jih nato vpeljujem doma v kleti. Idej mi nikoli ne zmanjka in vsako leto se trudim vnesti kakšno novo.«
Pet generacij vinskih zgodb
Njihova vinska klet Pečarič – Meginc je na domačiji Pečarič – Meginc v Čurilih 4, nedaleč od Metlike. »Od nekdaj smo se, tako kot ostale belokranjske kmetije, ukvarjali z različnimi kmetijskimi panogami. Zadnja leta se osredotočamo tudi na govedorejo, pri čemer poskušamo na naravi in živalim prijazen način ohraniti gričevnate kmetijske površine. Poglavitna dejavnost na kmetiji sta seveda vinogradništvo in vinarstvo, s katerima se ukvarja že več kot pet generacij,« poudarja. Tradicijo umnega vinarstva dokazujejo tudi številna odličja posameznih generacij do danes, saj se radi pohvalijo tudi z najstarejšim priznanjem pri ocenjevanju vina v Beli krajini, ki je bilo leta 1935 izdano v Beogradu.
Njihovi vinogradi ležijo na razgibanih vinskih goricah, ki jih obdajajo bele breze in belokranjski steljniki. Obdelujejo dobre štiri hektarje vinogradov na najboljših belokranjskih legah v Repici, nedaleč od Drašičev, ki jih varuje Sv. Ana s čudovitim razgledom. Vinska klet na domačiji je osem km oddaljena od vinogradniških površin, zato so zgradili tudi novo klet v osrčju vinogradov, ki je namenjena pogostitvam in degustacijam.
Da bi se približali kupcem in ljubiteljem pristnega belokranjskega vina, so v Kranju odprli izpostavo kleti, kjer je mogoče poskusiti in kupiti odprto in ustekleničeno vino različne kakovosti. »V kleti negujemo tradicionalne belokranjske zvrsti z oznako PTP, kot sta belokranjec PTP in metliška črnina PTP. V naši vinski paleti pa je tudi sveže sortno vino – rumeni muškat, chardonnay, sauvignon, modra frankinja … Ob ugodnem letniku donegujemo tudi predikate za posebne priložnosti. Prepričana sem, da se za vsak okus nekaj najde,« se nasmehne.
Izbor za vinsko kraljico
Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije je Pomurski sejem, izvaja pa ga društvo Kelih. »Ko sem se prijavila na izbor, nisem imela nobenih pričakovanj. Želela sem si le videti, kako poteka, na kaj vse so ocenjevalci pozorni in kaj šteje. Zdelo se mi je, da imam dovolj znanja o vinarstvu in vinogradništvu in da je čas, da stopim iz cone udobja in naredim korak naprej,« pove in doda, da ji naziv vinska kraljica Slovenije 2023 veliko pomeni. »Krona vsekakor ni tako lahka, kot se zdi na prvi pogled. Pravzaprav moram predstavljati trud vseh vinogradnic, vinogradnikov, vinark in vinarjev, ki se dan za dnem trudijo tako v vinogradu kot v kleteh.«
Tako jo čaka pestro leto z ogromno vinsko in gastronomsko obarvanih dogodkov. A se veseli druženja z vinoljubci in vinskimi strokovnjaki. »Vsekakor si bom prizadevala za dvig kulture pitja. Res si želim, da bi vsak razumel, kakšen proces stoji za tem, da si natočimo vino v kozarec. Vino nam pripoveduje zgodbo, vendar je ne sliši vsak. Treba si je vzeti čas in ji prisluhniti,« pravi.
Novi vinski trendi
Pove, da z veseljem gleda ljudi, ki si želijo vedeti več o vinu, ki ga poskušajo, kar zadnja leta opažajo tudi na Vinski poti pod Starim Kranjem. »Vse več ljudi si želi ob degustiranju nove izkušnje, dogodka, nečesa novega. Tudi s sommelierskimi kolegi opažamo, da se Slovenci vsako leto bolj izobražujejo in se njihova raven znanja precej dvignila,« izpostavlja in nadaljuje: »Slovenija velja za butično vinsko deželo. Je pravi biser, a če bi želeli postaviti slovenske vinograde na svetovni zemljevid, povečati prepoznavnost našega vina in širiti zavest o slovenskih vinogradih in sortah, bi morali na svetovni trg stopiti skupaj, ne vsak posameznik posebej. Slovenija je v primerjavi z drugimi vinorodnimi državami res majhna, vendar imamo vrhunsko vino svetovnega kova, ki si zasluži svetovno prepoznavnost. To nam vsako leto dokazujejo vinarji, ki domov prinašajo izredno lepe ocene z mednarodnega ocenjevanja Decanter World Wine Awards. Za zdaj je vinsko bogastvo v turističnem smislu pri nas sicer še v povojih, tako bo treba vložiti še veliko truda in prilagajanja vseh nas, vinarjev, da bomo našli skupni jezik in posledično dosegli skupni cilj – prepoznavnost v svetu.« Pripomni, da bi se lahko za začetek npr. povezali v mrežo butičnih kleti ali kaj podobnega, saj bomo boljši, le če bomo sodelovali.
Pravi še, da sama najraje posega po suhih vinih. »Izredno rada imam dober sauvignon ali modro frankinjo. V vsakem vinu pa zlahka najdem nekaj, kar me pritegne. Vedno si rada vzamem čas in se potopim v okuse in arome,« nadaljuje. »Nepoznavalcem pa bi na splošno za začetek predlagala, naj poskusijo nekaj bolj lahkega, svežega. Morda kakšno belo zvrst, polsuho ali polsladko vino za bolj sladkosnede. Vsak ima sicer svoj okus in traja nekaj časa, da ugotoviš, kakšno vino ti najbolj ugaja,« izpostavi in opozarja, da je pri kombiniranju vina s hrano in sestavljanju jedilnika pomembno, da počasi stopnjujemo stil vina. »Za predjed vedno ponudimo lažje belo vino, ki mu pri glavni jedi sledi težje, bolj polno in zaokroženo. Seveda je veliko odvisno tudi od tega, kaj postrežemo. Pri sladici pa izberemo vino, ki je enako sladko ali le malenkosti slajše od nje. Ne želimo si namreč z vinom prekrivati okusa jedi ali obratno. Želimo si sinergije, ko se vsi okusi skladajo in povežejo v harmonijo.« Prav tako ne smemo pozabiti na temperaturo serviranja. »Če bo belo vino postreženo pretoplo, bo namreč delovalo topo, ubito in precej neprijetno. Tudi pretoplo rdeče vino deluje ubito, prazno in postano. A tudi premrzlo ne bo primerno – v tem primeru bodo namreč poudarjeni kislina in tanini, to pa bo delovalo pregrobo. Pretopla rose vina pa bodo izgubila živahnost in bodo delovala manj aromatično,« zaključi.
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografije: Aleš Cipot/fotolens.si
