Pavle Hevka se danes poslavlja s položaja predsednika Turistične zveze Slovenije, ki združuje več kot 30 tisoč predanih turističnih prostovoljcev. Slednjim se je v svojem štiriletnem mandatu poklonil ob vsaki priložnosti in v tem smislu tudi poslovilni intervju ni nobena izjema. Prostovoljce je označil za ‘nevidno silo v turizmu, ki poskrbi za vse’, njihove zasluge pa si žal pogosto prisvajajo drugi.
Gospod Hevka, poslavljate se s položaja prostovoljnega predsednika Turistične zveze Slovenije, ki ste ga opravljali štiri leta. Kaj štejete med svoje največje dosežke?
Med svoje, pravzaprav med naše skupne največje dosežke v tem štiriletnem mandatu lahko štejem pospešeno digitalizacijo in prenovo spletne strani Turistične zveze Slovenije. Ponosen sem tudi na začetek delovanja spletne aplikacije Turistični vodnik, s pomočjo katere lahko domači in tuji turisti na enem mestu dobijo vse potrebne informacije o celotni ponudbi in delovanju naših turističnih društev in preživljanju kakovostnega dopusta v Sloveniji. Zadovoljen sem tudi z uspešno zagotovitvijo državnih finančnih sredstev za sofinanciranje turističnih društev.
Kaj pa je bilo najbolj prijetno v vlogi predsednika?
Seveda srečanja z našimi predanimi in zanesljivimi prostovoljci, ki po vsej Sloveniji skrbijo za tisti nevidni razvoj turizma in neopazne turistične ponudbe. V teh štirih letih so epidemiji navkljub organizirali množico vrhunskih turističnih prireditev, ki so lahko njim in nam vsem v ponos. Vsako leto sproti so poskrbeli za lepši in bolj vabljiv videz svojih krajev. V pristnih in odkritih pogovorih sem izvedel veliko podrobnosti o tem, kako ‘dihajo’ in delujejo turistična društva, kateri so njihovi cilji in s katerimi izzivi se še vedno soočajo.
Ko ste nastopili mandat, ste med svojimi prednostnimi nalogami navedli pomladitev turističnih društev ter digitalizacijo. Ste zadovoljni z doseženimi rezultati?
Na področju digitalizacije sem zelo zadovoljen, uspelo nam je postoriti še celo več, kot smo načrtovali. Kar se tiče pomladitve, pa žal nisem bil tako uspešen, saj večine mladih prostovoljstvo v Turistični zvezi Slovenije in v turističnih društvih po vsej Sloveniji ne zanima, ker na življenje vse preveč gledajo le skozi denar. Ljudje niso več pripravljeni delati brez poštenega plačila, kar do neke mere lahko razumem.
Ves ta čas ste delovali tudi v Republiškem turističnem drobnogledu. Kaj ste opazili? Se Slovenija v turističnem smislu dobro razvija?
Slovenija se na področju turizma ne razvija tako, kot bi pričakovali od države, ki veliko pričakuje od te panoge. Res je, da je za nami dvoletna epidemija, ki je botrovala zaprtju mnogih turističnih in gostinskih objektov, a zdaj je čas, ko je treba spodbude, tako finančne kot tudi organizacijske in vse druge, usmeriti v pospešen, a kakovosten napredek s poudarkom na trajnostnem razvoju države in turistične panoge. In seveda je treba poskrbeti za kakovostno izobraževanje in usposabljanje turističnih delavcev in jim dati priznanje, ki si ga, brez sence dvoma, tudi zaslužijo.
Se vam zdi, da je vloga prostovoljcev v turizmu dovolj cenjena?
Nikakor. Včasih se mi zdi, da so ti predani in zelo aktivni prostovoljci kot nekakšna nevidna, neopažena sila, ki poskrbi za vse, organizira vse, pripravi in izvede vse, kar se raznovrstnosti turistične ponudbe tiče, pohval in dobičkov pa so največkrat deležni ljudje, ki pri vseh teh akcijah sploh ne sodelujejo. Sam zelo dobro vem, koliko naporov, znanja in inovativnosti je treba vložiti v vsak turistični dogodek, zato lahko prostovoljce, ki zavzeto delajo v turističnih društvih po vsej Sloveniji, le zelo, zelo pohvalim.
Se vam zdi, da je ključna naloga Turistične zveze Slovenije, da promovira manj turistično izpostavljene destinacije?
Promoviranje manj izpostavljenih turističnih destinacij je samo ena od ključnih nalog Turistične zveze Slovenije, ki pa postaja vse bolj pomembna. Da bi se izognili množičnemu turističnemu gibanju, ki bi na določeno izpostavljeno lokacijo privedel nepregledne množice ljudi, ki se v gneči najbrž ne bi prav dobro počutili, je odkrivanje takih skritih turističnih biserov vse bolj naša dolžnost, ne samo dobra volja.
Turistična društva seveda skrbijo tudi za urejenost lokalnega okolja, ki ga ocenjujemo v okviru paradne akcije TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna, ohranjanje etnografske dediščine in lokalnih običajev in še bi lahko našteval.
Kaj bi ob zaključku mandata sporočili turističnim društvom?
Ponosen sem na to, da Turistično zvezo Slovenije puščam v dobri kondiciji in z dobrimi obeti za nadaljnji napredek, ker vem, da v njej delujejo najboljši turistični strokovnjaki, čeprav so prostovoljci in niso šolani za ta namen. So pa zato zavzeti, predani in polni energije in novih domislic. Vsem turističnim društvom in zvezam želim le veliko spodbude in podpore, da bodo nadaljevali svoje pomembno delo; predanosti in delavnosti pa, verjemite, imajo vsi ti prostovoljci več kot dovolj.
In kaj bi zaželeli novemu predsedniku?
Predvsem mu želim, da bi si izoblikoval dobro skupino sodelavcev, na katero se bo lahko zanesel in s katero mu bo užitek sodelovati. Predvsem pa mu želim kar se da veliko uspehov pri nadaljnjem razvoju Turistične zveze Slovenije in vseh njenih turističnih društev in zvez po vsej Sloveniji.
Kakšno Slovenijo bi si želeli videti čez deset let v turističnem smislu?
Slovenijo si s turističnega vidika želim videti kot čudovito deželo, naklonjeno predvsem butičnemu turizmu, kot trajnostno naravnano deželo z velikimi območji neokrnjene narave, s prijaznimi ljudmi, ki radi priskočijo na pomoč popotnikom in turistom, in predvsem z zadovoljnimi in pošteno plačanimi turističnimi delavci, ki so, kot smo se lahko prepričali prav med epidemijo, najpomembnejši dejavnik uspešne in kakovostne turistične ponudbe. Hoteli in vsa preostala turistična ponudba so lahko še tako napredni, lepi in urejeni, a vrhunskih turističnih delavcev, ki z zadovoljstvom opravljajo svoje delo, ne more nadomestiti nič in nihče. Tudi dizajnersko oblikovani roboti ne.
Slovenija ima zelo dobro strateško lego. Jo po vašem mnenju dobro izkoriščamo?
Velikokrat je Slovenija le prehodna postaja, ne pa tudi ciljna destinacija. Ne, te strateške lege nikakor ne znamo prav izkoristiti, saj še predobro vidimo, da se poleti valijo dolge kolone na Hrvaško. V Sloveniji glede tega nismo organizirani, ne znamo ustavili turistov niti za tri ure, da bi si morda ogledali kakšno turistično destinacijo nedaleč od njihovih poti proti jugu. K temu lahko močno pripomore Turistični vodnik, a kaj, ko ljudje pridejo do neke turistične zanimivosti, pa so objekti zaprti. Turiste je treba preusmeriti s pomočjo dobro načrtovane in organizirane promocije. Tudi več promocije Turističnega vodnika bi pripomoglo k večji prepoznavnosti Slovenije in njenih še neodkritih lepot.
Velika težava slovenskega turizma je tudi slaba dostopnost, predvsem na področju letalskih povezav in železniške infrastrukture. Kaj bi bilo treba storiti na tem področju?
Vse to drži. Kolikor lahko sam vidim, bi morali na letališčih poskrbeti za osebna vozila, s katerimi bi se lahko turisti sami odpravili v notranjost in na razne konce naše dežele. Taksiji so za take izlete neprimerni in predvsem mnogo predragi. Ponuditi bi morali cenovno dostopna prevozna sredstva, ki jih lahko turisti sami uporabljajo. Morda bi lahko ponudili tudi električna kolesa, a taka vožnja za večino ljudi še ni prav varna, saj je še vedno precejšnja novost.
Ali Slovenija zaradi vse večje prepoznavnosti in komercializacije izgublja na edinstvenost, butičnost?
Da, tudi to se dogaja, a izključno v večjih turističnih krajih. V malih krajih in na ne tako zelo izpostavljenih turističnih destinacijah pa se še vodno lahko uživa v neokrnjeni naravi, prvobitnih običajih, inovativnih turističnih izdelkih in množično neobiskanih znamenitostih.
Menite, da je turizmu namenjenih dovolj finančnih sredstev države? V kaj bi bilo po vašem mnenju treba nujno več vlagati?
Ne, država k razvoju turizma premalo prispeva. Vlagati bi morali, in sicer nujno, v zaposlene v turistični panogi, v njihovo kakovostno izobraževanje in usposabljanje, in v stimulacije, s katerimi bi nazaj privabili najbolj kakovostne kadre, ki smo jih v turizmu že imeli. Vse več natakarjev je tujcev, v hotelih skorajda ne slišiš več slovenske besede. Na premnogih mestih v turizmu niso pravi ljudje, preveč ljudi v tej panogi je brez izobrazbe, ker izobraženi kadri nočejo več garati na petek in svetek za tako neprimerno plačilo.
Polona Frelih
Naslovna fotografija: Uroš Hočevar