Na sejmu Alpe-Adria, osrednjem dogodku za aktivni, zeleni in doživljajski turizem v Sloveniji in širši regiji, so tudi letos pomembno vlogo odigrala turistična društva. Med več kot 150 sodelujočimi društvi in zvezami je posebno pozornost obiskovalcev pritegnila tudi bogata predstavitev zeliščarstva – starodavne veščine, ki povezuje naravo, zdravje, znanje prednikov in sodobne trajnostne pristope k življenju.

Stojnice so dišale po sušenih cvetovih, domačih čajnih mešanicah, mazilih, tinkturah in začimbah, ob njih so prizadevne članice in člani obiskovalcem razkrivali zgodbe o nabiranju, sušenju in predelavi zdravilnih rastlin ter prenosu znanja iz roda v rod.

Pri stojnici Društva zeliščarjev ŠIPEK Mozirje smo se ustavili zaradi hudomušnega pripravka proti glistam in babji puščobi, »ki vsebuje gajste, ki glistam niso všeč, pa tudi za sitno babo se ne sekiraš več …« Ob hudomušnem hihitanju dekleti ob stojnici pojasnita, da gre v resnici za običajen jegermeister. »Prizadevamo si ohraniti dediščino naših prednikov in oživiti skoraj pozabljeno neizmerno bogastvo zdravilskega znanja iz preteklosti,« sta dodali nadvse resno.

Na njihovi stojnici smo opazili raznolike čaje – od vsakdanjih zeliščnih mešanic do posebnih pripravkov, kot so moški čaj, čaj krtek ali tinkture iz tavžentrože, arnike, divjega kostanja in ameriškega slamnika. Vse rastline nabirajo same članice, ki so, kot pravijo, »pridne vse leto«. Delo poteka po tradicionalnih recepturah, povezanih z zapuščino patra Aščiča, pomemben del njihovega delovanja so skupne delavnice, izmenjava izkušenj in predavanja. Posebno priljubljeni so njihovi izdelki na sejmih in v Mozirskem gaju, kjer se zanimanje obiskovalcev vsako leto povečuje.

Zeliščni vrt in izobraževanje mladih
Pomembno vlogo pri ohranjanju znanja ima tudi Društvo zeliščarjev Velenje, ki skrbi za zeliščni vrt na Grilovi domačiji v zaselku Lipje, pod okriljem Muzeja Velenje. Na obnovljeni domačiji v avtentični obliki raste kar 90 različnih zdravilnih rastlin, ki so osnova za izobraževalne programe, razstave in delavnice. Društvo pripravlja dogodka Pomlad na Grilovi domačiji in Jesen na Grilovi domačiji, izdeluje mazila, kreme, čaje, zeliščne soli ter organizira delavnice v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, poletnih taborih in v naravi. Avgusta svoje delo predstavljajo tudi na zeliščarski razstavi v Knjižnici Velenje, s čimer zeliščarstvo približujejo najširši javnosti.

Znanje, ki se prenaša iz roda v rod
Na sejmu se je predstavilo tudi Turistično-humanitarno društvo Glas, ki ponuja zelišča, čaje, začimbe, jušno zelenjavo, gobe, suho sadje, smrekove vršičke in olja. Njihovo delo temelji na osebnem znanju, pridobljenem doma, pri starših in starih starših ter na skupnih nabiralniških odpravah članic.
Kot poudarjajo, je povpraševanje po tovrstnih izdelkih vse večje, hkrati se trudijo znanje o naravi prenesti tudi na najmlajše – vnuke in mlade obiskovalce, ki se ob nabiranju učijo spoštovanja do okolja in sezonskega ritma narave. »Vse znanje sem pridobila od staršev in starih staršev, zdaj ga prenašam naprej na vnuke,« je pojasnila članica društva.

Sušenje sadja kot dopolnilo
Zeliščarsko zgodbo na sejmu je dopolnilo Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, ki skrbi za 88 let staro sušilnico sadja, zgrajeno po prvi svetovni vojni. Člani sadjarskega društva Turjak so na Turjaku in okolici takrat zasadilo več kot 200 različnih sadnih dreves, in ko je enkrat sadno drevje začelo polno roditi, so se pojavili presežki, ki jih je bilo treba predelati,« je pojasnil predsednik društva. Njihova filozofija temelji na ekološki pridelavi in naravni obdelavi – brez žveplanja ali umetnih dodatkov, kar se odraža tudi v značilni, rahlo rjavi barvi suhega sadja, ki nastane zaradi naravne oksidacije.

Poleg sušenja sliv, jabolk, hrušk in kakija v društvu ohranjajo še številne druge skoraj pozabljene veščine: pletarstvo, ročno izdelavo zobotrebcev, predenje na kolovratu in klekljanje. Vse to kaže, kako široko je polje nesnovne kulturne dediščine, ki jo turistična društva skrbno negujejo.
Predstavitve društev na sejmu Alpe-Adria dokazujejo, da turistična društva niso le promotorji krajev, temveč pravi varuhi znanj, ki povezujejo naravo, kulturo, zdravje in skupnost. Obiskovalci so tako lahko spoznali postopke nabiranja in sušenja, prisluhnili zgodbam o tradiciji, okušali čaje ter odnesli domov košček slovenskega zeliščarskega izročila.
Besedilo: Polona Frelih

