Čebelarstvo sega v pradavnino, kar je razvidno s poslikav na številnih stenah prebivališč jamskega človeka. Že takrat so ljudje spoznavali okuse sladkobe medu in zdravilne učinke tega, saj jim je telo močno okrepilo, da so šli lahko na lov. Prav tako so uporabljali cvetni prah in zalego. Pri poznejših starih ljudstvih, kot so Sumerci, Babilonci, Egipčani, Indijci, Hetiti in še mnogi drugi, je veliko pričanj o uporabi medu. Našli so tudi recepte s čebeljimi pridelki njihovih zdravilcev, ogromno zdravilnih nasvetov, ki zajemajo uporabo čebeljih pridelkov. Najbolj znani tovrstni papirus je Ebersov papirus, star približno tisoč petsto let pred našim štetjem.
Ko govorimo o apiterapiji, govorimo torej o zelo stari vedi, ki se ukvarja z uporabo čebeljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, čebelji strup v zdravilne namene, s katerimi krepimo in ohranjamo zdravje.
O moderni apiterapiji začnemo govoriti v 19. stoletju, s prebojem dr. Filipa Terča, čebelarja in zdravnika češkega rodu, ki je živel in deloval v Mariboru. Dr. Filip Terč je predvsem dokazoval delovanje čebeljega strupa na revmatizem. S čebeljimi piki je zdravil več kot 600 revmatičnih bolnikov z manjšimi in hujšimi oblikami tovrstne bolezni in bil pri tem več kot 80-odstotno uspešen, kar je razvidno iz njegovih spisov, objavljenih rezultatov v časopisu Štajerski čebelar in Wiener Medizinische Presse.
Apimedicina je holistična medicina in je del integrativne medicine. O njej se pogovarjamo, kadar za lajšanje, preprečevanje in zdravljenje uporabljamo različne čebelje pridelke. Prav zato apimedicino delimo na apipreventivo, apiterapijo in apikurativo. Velikokrat jo povežemo tudi s fitoterapijo, saj z mešanicami čebeljih pridelkov in zdravilnih rastlin dosegamo velikokrat najboljše rezultate. Prav tako je tudi čebela sama fitoterapevt, saj surovine za pridelke nabira na rastlinah – nektar, cvetni prah, smole, balzam na rastlinah.
Metode pri apiterapiji so različne. Lahko uporabljamo surove čebelje pridelke ali naredimo in uporabljamo različne mešanice oz. pripravke iz njih. Uporabljamo jih za zunanjo in notranjo uporabo. Pri notranji uporabi uživamo različne pripravke in mešanice medu, cvetnega prahu, propolisa, apilarnila, matičnega mlečka, čebeljega deviškega voska ali jih uživamo samostojno. Seveda je treba pri tem upoštevati odmerjanje in poznati indikacije in kontraindikacije. Za zunanjo uporabo pa uporabljamo med predvsem pri masažah z medom (fotografija), delamo različne obloge iz voska, propolisa in medu, inhalacije, različna mazila …
Pri uporabi vseh teh čebeljih pridelkov je še pomembno, da čebelar ali apiterapevt uporablja neoporečne čebelje pridelke, da pri čebelarjenju upošteva apitehnične ukrepe in čebelari sonaravno.
Če strnem v enem stavku. Čebelja družina nam nudi veliko različnih pridelkov, ki so pomembni za povečanje odpornosti, dobro počutje telesa, lajšanje in zdravljenje različnih obolenj.
Spoštujmo naravo in čebele.
Besedilo: Petra Rižnar, apiterapevtka
