“Diši po čudežnem”

0
743

Ali obstaja vonj po čudežih ali praznikih? Ali je to le še ena marketinška potegavščina? Za večino ljudi imajo prazniki vonj. Gre za trenutke, ki smo jih nanizali na ogrlico svojih spominov od otroštva dalje. Vonj zaznamo v možganih v 12 milisekundah, za razliko od drugih čutnih dražljajev vonj potuje naravnost v amigdalo, naš center za čustva in središče zgodnjega spomina. Brez amigdale ni mogoče ničesar doživeti kot smiselno, saj je smisel povezan z občutenjem sebe. Etnograf Philip Vannini pravi: »Kar občutimo, nam daje smisel.«

Brez novoletne jelke ali vsaj smrekove vejice ni pravih novoletnih praznikov.

Morda se spominjate vonja zapečene skorje potice in nagubanih rok stare mame, ki je iz peči potegnila dragoceno sladico za praznične dni. Lahko je za vas vonj praznikov koš pomaranč, ki vam jih je prinesla teta s Primorske, ali pa vonj smrekovih iglic v dnevi sobi, kjer ste krasili drevo. Ali ste se najbolj veselili vonja po mahu pod drevesi, ko ste skupaj s prijatelji postavljali jaslice. Vonj ima to skrivnostno in hipno moč, da vas popelje v trenutke, ko smo bili srečni, umirjeni in hvaležni za čudež bivanja.

Morda se spominjate vonja zapečene skorje kruha in nagubanih rok stare mame, ko ga je potegnila iz peči.

Določen vonj ima zgodbo, zvok, občutek in čas, pomen, ki ga poznamo samo mi.

Morda nam slovenščina daje slutiti povezave in pomembnost vonja v jeziku? Duh in voh, duša in dišati, duhovnost in duhanje … Antropolog L. K. Hsu ugotavlja, da čutna izkušnja nastaja tudi med ljudmi, kraji in dogodki, ne le v telesu posameznika.

Ali to pomeni, da se mora praznična miza šibiti od vonja nakupljenih in dragih dobrot? Kje pa! Vsak dan bolj spoznavamo modrost prednikov, ki so znali obuditi svetost življenja in dragocenost v tistem, kar jih je obdajalo. Če zakurimo ogenj, se toplo oblečemo in na žerjavici pečemo jabolka, uživamo v prasketanju ognja, v bližini prijateljev, narave in v aromatičnem vonju. Jabolka lahko pečemo tudi v pečici, jim v izdolbino morda dodamo mlete orehe, cimet, rozine – in po vsem bivanjskem prostoru bo zavel topel vonj in sprostil naše čute.

 Aromaterapija danes in modrost prednikov 

Tudi pred krščanskim božičem so naši predniki slavili krog življenja in potrjevanje obstoja, minevanja in obnavljanja časa. Praznik je točka oddiha, premisleka in slavljenja. Čas okoli zimskega kresa so naši daljni predniki imenovali volčje noči. Gre za dvanajst dni od božiča do 5. januarja. Ker gre za naravni čas povečane teme, mraza in počitka zemlje, je imel tedaj nevidni duhovni svet prav poseben pomen. V nevidni svet sodi tudi vonj, ki ima posebno moč: odganja turobnost, razkužuje in razveseljuje ter odpira naše čute navznoter.

»V božičnem času naše ljudstvo pozna kar tri svete večere, ki so dobili kratko ime trije božiči: prvi božič (24. december) je na predvečer božiča, drugi božič ali staro leto (31. december) je večer pred novim letom, tretji božič (5. januar) pa je večer pred praznikom svetih treh kraljev. V ljudskem jeziku ta tretji božič nosi ime pernahti, ker tedaj praznuje svoj praznik poganska »starka Zima«, Pehtra baba.«

»Ob vseh treh božičih, treh svetih večerih, je bilo treba ponoviti vsa najpomembnejša stara obredja; predvsem je bilo treba pokropiti domačijo z blagoslovljeno, žegnano vodo in jo pokaditi z dimom svetega ognja. Ogenj in voda kot prastara očiščevalca sta imela v času treh božičev pomembno vlogo.

Danes, ko smo tako zelo zazrti v Evropo in v veliki svet, se je treba zavedati, da bomo v njem našli pravo mesto, le če bomo vstopali vanj kot dediči stare kulture, ki sega v indoevropsko davnino, v čas, ko je bila Evropa res še skupni prostor,« sta zapisali v knjigi Slovenske šege ob božiču in novem letu Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek.

Posebno mesto na Slovenskem je imel brin, ki je nekoč veljal za varno zavetje pred zlimi duhovi

Slovenski predniki so v božičnem času kurili les: panj ali čok. Kar ni samoumevno, saj gori drevo, ki je premagalo številne viharje, dež, sonce in zime, da je zraslo in nas greje. Ogenj je v vseh kulturah sveti element, v hladnih mesecih pa dobi še poseben pomen, saj je sonca manj. Sveti nam, ko je najbolj temno, je malo sonce, okoli katerega se zbere družina. Že zdavnaj pred krašenjem smrekice pa so ljudje zbirali zimzelene rastline, ki so jih spominjale na ponovno rast žita in vsega, kar so potrebovali za prehrano, gradnjo, zdravila in oblačila. Kot je zapisal slovenski etnolog Niko Kuret, so bile v času božiča pomembne rastline, kot so smrečje, bela omela, bršljan, mah, bor (Pinus sylvestris) in lovor (Laurus nobilis) ali cipresa (Cupressus sempervirens). Posebno mesto na Slovenskem je imel brin, ki v tem času veljal za varno zavetje pred zlimi duhovi. V ta namen so z njim kadili po hišah in gospodarskih poslopjih, vejice pa so obešali na vsa vrata. Kakor pravi aromaterapevtska veda, eterično olje brina (Juniperus communis) pomaga odpravljati stres in uničuje bakterije. Naši predniki so torej dobro vedeli, kaj delajo. Pri praznovanju si z zimzelenimi eteričnimi olji lahko osvežite čute in se potopite v njihovo bogato pahljačo arom. Kapljica ali dve v izparilnik, ko boste sedli ob knjigo ali sveče. Kaj vam šepeta modrost prednikov? V božičnem času so naši predniki namreč radi prerokovali. Upajmo, da kaj lepega …

Eterična olja

Krščanstvo je prevzelo številne običaje staroselcev in vnašalo tudi navade z Bližnjega vzhoda, zato se še danes hiša prekadi s smolo svetega drevesa kadilne bosvelije. Če vam ne ustreza kurjenje smole, lahko uporabite tudi eterično olje (Boswellia carterii) te izginjajoče drevesne vrste. Dišavo uporabite s spoštovanjem, da sebe in svoj dom pripravite na novo leto. Vonj je globok, zato zadostujeta dve kapljici. Vonj te drevesne smole harmonizira naše počutje, navaja izkušena slovenska aromaterapevtka Nina Medved. To dragoceno eterično olje je na prodaj tudi v slovenskih lekarnah, in sicer od domačega izdelovalca Favn. Če boste kupovali po spletu, preverite, da gre za resnično kakovostno olje, ki ga nato hranite na temnem in hladnem mestu, dobro zaprto.

Bela omela je ena od rastlin, ki so bile pomembne v času božiča

Tradicija uporabe vonjev ob praznikih ima, lahko sklenemo, tako praktičen kot psihološki vpliv. Eterična olja v rastlinah imajo namreč razkuževalni učinek in v temnejših zimskih dneh dvigujejo razpoloženje. Ko lupimo pomarančo ali mandarino, smo že doživeli, da nam drobec soka iz lupine kapne na kožo in tam ostane še dolgo in diši. Eterična olja citrusov od mandarine (Citrus reticulata), pomaranče (Citrus auarntium dulcis), grenivke (Citrus paradisi) in limone (Citrus limon) so priljubljena. Tudi otroci imajo vonje citrusov radi, saj so veseli in sveži. Tri kapljice – in sončna energija sadežev bo polepšala vaš dan. Priporoča se nakup ekoloških eteričnih olj citrusov, saj so eterična olja v lupinah, ki jih hladno stiskajo, da dobijo izdelek. Neekološki sadeži pa so žal po vsej verjetnosti polni pesticidov.

Vonj po cimetu marsikoga spominja na slastne kulinarične dobrote

Vonj po cimetu marsikoga spominja na slastne kulinarične dobrote. Pri tem žametnem eteričnem olju cimetovca (Cinnamomum zeylanicum) bodite previdni, saj je močno in dražeče v stiku s kožo, še posebna previdnost velja v nosečnosti. Nekaj paličic cimeta v okrasnem venčku ali prah v piškotih naredi več kot dovolj sladkega prazničnega vonja.

Če si želite pripraviti kopel ali kremo z eteričnimi olji, ki imajo blagodejne učinke, pokukajte na spletne strani usposobljenih aromaterapevtov, vzemite v roke knjigo Dišeči portreti Nataše Špiranec Maurer in previdno in ustrezno uporabite dišeče darilo narave. Poskrbite za nakup ekoloških olj in varno uporabo (posebej, če gre za starejše, kronične bolnike, otroke, nosečnice). Informacije so dostopne tudi v lekarni. Predvsem pa poglejte, kaj raste okoli vas, in starejše povprašajte po izginjajočih običajih. Ohranjajmo znanje in povezanost.

Naj diši po čudežnem …

dr. Katerina Vidner Ferkov

Prejšen članekUvodnik: Manj zunanjega blišča, več notranje duhovnosti
Naslednji članekGastronomija v času covida-19

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here