Vino – spominek kot privlačna novost

0
80

Vino – spominek kot privlačna novost

Letos mineva natanko 30 let, odkar se ukvarjam z značilnim poimenovanjem vina po bolj ali manj znanih krajih in vinorodnih okoliših, kar je značilno v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah. Sprva je bil motiv za to zgolj radovednost, ki je sčasoma prerasla v pravcati hobi.

Vinograd, Fotografija: Franc Šavrič

V zadnjih nekaj letih sem žal začel opažati, da pridelovalci tovrstnega vina čedalje manj vzorcev, vključno z opuščanjem številnih primerkov, pošiljajo na vsakoletna ocenjevanja vina v Gornjo Radgono, zato sem se lani odločil, da sem na naslov koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine poslal pobudo za vpis te svojevrstne tradicionalne slovenske vinske posebnosti v Register nesnovne kulturne dediščine. Mesec dni pozneje sem prejel obvestilo, da bo vsebina pobude ustrezno vključena v enoto Vinogradništvo, ki je v pripravi za vpis v Register.

Slovenska vinorodna območja bi v primeru uresničitve predstavljene zamisli, med drugim predvsem po zaslugi verjetno še nikjer drugje na podoben način zasnovanih vino – spominkov, postala dosti bolj prepoznavna. Zlasti če bi se na prodajnih policah ponudnikov vina znašli obe velikosti polnitev, vendar z možnostjo ločenih nakupov (gl. ilustrativni vzorec v nadaljevanju zapisa).

Jeruzalem

Dodatno pozornost bi dosegli tudi s čim bolj privlačno in za obe velikosti polnitev vsebinsko povsem enako zasnovano nalepko. Na omenjenem vzorcu prikazan Belokranjec v narodni noši, ki stoji pred nekdaj značilnim, a dandanes le še tu in tam videnim belokranjskim hisom, kar se da pristno ponazarja identiteto vinorodnega okoliša Bele krajine, po katerem je poimenovano vino belokranjec. Na nalepkah bi bil poleg etnografskega zaželen še kak drugi identitetni simbol Bele krajine, denimo grb, ki ga ta etnografsko in geografsko zaokrožena obmejna krajina žal pač nima.

  lIustrativni vzorec

Seznam razpoložljivega tradicionalno poimenovanega

vina s specifikacijami sortnih sestavov

belokranjec ptp: laški rizling, kraljevina, beli pinot, šardone, renski rizling, rumeni muškat, sovinjon, zeleni silvanec;

bizeljčan beli ptp: laški rizling, sovinjon, beli pinot, šardone, rumeni plavec;

bizeljčan rdeči ptp: žametna črnina, modra frankinja, modri pinot, laški rizling, beli pinot, kraljevina, rumeni plavec;

cviček ptp (izvirno dolenjski cviček): žametna črnina, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, žlahtnina, ranfol;

haložan: laški rizling, renski rizling, sovinjon, šardone;

janževec: laški rizling, šipon, renski rizling, sovinjon;

jeruzalemčan: šipon, laški rizling, renski rizling, sovinjon, šardone;

kapelčan: šardone, sovinjon, ranina;

konjičan: laški rizling, renski rizling, beli pinot, rizvanec;

lendavčan: laški rizling, sovinjon;

ljutomerčan: laški rizling, šipon;

mariborčan: sovinjon, beli pinot, rizvanec, laški rizling, šardone;

– mariborčanka: sovinjon, beli pinot, rizvanec, laški rizling, šardone, rumeni muškat;

metliška črnina ptp: modra frankinja, žametna črnina, portugalka, šentlovrenka, gamay;

pekrčan: traminec, kerner, beli pinot, rumeni muškat;

ritoznojčan ptp: laški rizling, renski rizling, sovinjon;

sremičan beli: laški rizling, sovinjon, kraljevina, rumeni plavec;

sremičan rdeči: modri pinot, modra frankinja, žametna črnina;

svečinčan: šardone, laški rizling, beli pinot;

teran ptp (izvirno kraški teran): refošk;

vipavec: rebula, zelen, laški rizling, malvazija, pinela;

virštanjčan: laški rizling, sauvignon, šardone;

vrtovčan: malvazija, sovinjon, zelen.

Legenda:

– navaden odtis = belo vino

– poudarjen odtis = rdeče vino

– ptp = priznano tradicionalno poimenovanje

 Zgodovina poimenovanja vina po krajih/vinorodnih okoliših pridelave

Sklicujoč se na raziskavo prof. dr. Darje Mihelič z naslovom Po sledeh zapisov o preteklosti trte, grozdja in vina na stičišču Alp in Jadrana, prvi posredni zapis po kraju oz. vinorodnem okolišu z ozemlja današnje Slovenije poimenovanem vinu datira v zadnjo četrtino 13. stoletja. V popisu zaseženega plena premagancev Benečanov v spopadu z zvezo zaveznikov oglejskega patriarha Rajmunda, med katerim je bilo tudi 17 vin, poleg nekaterih sortnih (rebule, muškata, klareta, malvazije in pinele), omenja še nekaj drugih vrst vina z navedbo njihovega geografskega porekla. Med njimi je tudi win von Wipach (v prevodu avtorice raziskave vipavec). V nadaljevanju omenjene raziskave, ki je sicer v glavnem osredotočena na sortna vina, je od obravnavanih v njej mogoče najti tudi vino črnikalec iz 16. stoletja.

  1. avgusta 1845 je bil v časopisu Kmetijske in rokodelske novice objavljen naslednji zapis: »Ker se že tukaj od vina menim, ne morem kaj zato, de tudi vinčarjem eno očitam. To namreč: zakaj de oni dobre metliške in semiške vina, postavim: močniga drašičarjain prijetno veselico itd. za hrovaške vina po Gorenskim prodajajo, ker so te vina vender prave kranjske vina, ktere bi imela naši deželi čast delati, ne pa sosedni. Naši sosedje so nam dragi sosedje, tode v ljubezni do sosedov ne smemo lastne domovine pozabiti.«

Leta 1865 je pod naslovom Das Weinbuch izšla knjiga uglednega nemškega strokovnjaka za kmetijstvo Wilhelma Hamma, v kateri so opisane značilnosti številnih vrst vina, ki so jih v tistem času pridelovali in pili širom sveta. Med njimi omenja tudi naslednja po nekaj naših krajih poimenovana vina: novomeščan (Neustadtler), radgončan (Radkesburger), ormožan (Fridauer), konjičan (Gonobitzer), mariborčan (Marburger) in bresterničan (Tresternitzer).

Vinogradi, Fotografija: Jošt Gantar

Dogodek v gostilni Rac Mic v Šiški leta 1875, kjer skupina gostov naroči vipavsko vino. Natakarica jim je takole odgovorila: »Kaj, vi iščete v naši gostilni vipavsko vino? No, to morate pa že kje drugje povprašati, ne pa v naši sloveči gostilni, kjer točimo le izvrstnega metličana in štajerca.« Vir: R. Dolenc: Spomini iz vojaškega življenja (podlistek). Objavljeno 10. avgusta 1914 v strokovnem listu Gostilničar.

Širšo paleto tovrstnih poimenovanj razkriva prva na opisovanje sort in tipov vina osredotočena slovenska strokovna publikacija z naslovom Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino (1935), pripravili so jo vinogradniško-vinarski strokovnjaki Vinarske šole v Mariboru in Vinarske šole na Grmu pri Novem mestu. Žal v njej ni zajeto vinorodno območje Primorske, ki je bila v obdobju med obema svetovnima vojnama del Italije. Celotno območje Dravske banovine je v publikaciji razdeljeno na 13 vinorodnih okolišev in poleg ostalega tudi s krajšimi opisi naslednjih tradicionalno poimenovanih vin (razvrstitev po abecedi): bizeljčan belibizeljski cviček ali bizeljsko rdeče, črnomaljčan, dolenjska črnina, dolenjski cviček, dolenjsko belo, framčan, haložanjeruzalemčankonjičan beli, konjičan rdeči, kovačevaščan, ljutomerčan, metličan, metliška črnina, pekrčan, pišečan, pohorčan, radizeljčan, ritoznojčan, semičan, slovenjbistričan, sremičan beli, sremiška črnina, sromeljčanturškovrščanzavrčan.

Edini pisni vir za ugotavljanje pridelave obravnavanih vrst vina po drugi svetovni vojni predstavljajo katalogi rezultatov z mednarodnih ocenjevanj vina v Ljubljani (od leta 1955) in z ocenjevanj slovenskih vrst vina v Gornji Radgoni (od leta 1975). Poleg razpoložljivih tradicionalno poimenovanih vrstah vina (gl. seznam), ki so se že v prejšnjem stoletju bolj ali manj redno pojavljala na prej omenjenih ocenjevanjih vina v Ljubljani in Gornji Radgoni, so bila to še naslednja vina, ki jih vse odtlej tudi ni več in čakajo, da se bo le našel kdo, ki naj bi poskrbel za njihovo ponovno obuditev (po abecedi): bistričan, bresterničan, drenovčan, framčan, gočan (Goče), goričanec (Goričko), grušenčan, jakobčan, kamničan (Kamnica), koprčan, kraško belo, kraško rdeče, počehovčan, podgorčan, rančan, rušanec, stanetinčan, šentjernejc, zaloščanžerovinčan.

Zadnji primer tradicionalno poimenovanega vina po kar precej dolgem obdobju mrtvila datira v leto 2020, ko se je z imenom mariborčanka (letnik 2019, gl. sortni sestav v seznamu razpoložljivih vin) pojavilo tudi na ocenjevanju vin v Gornji Radgoni. Navsezadnje je ta primer zanimiv tudi zato, ker gre za prvo poimenovanje z uporabo ženske oblike kraja pridelave vina.

Besedilo: Anton Omerzel

 

Prejšen članekTudi prihodnje generacije naj uživajo v blagodejnosti termalne vode
Naslednji članekTeči na smučeh – nikoli ni prepozno

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here