Izlet za splet: Digitalna odkritja Slovenije

0
44

Tokratni Lipov list je posvečen natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna, zato smo se odločili, da tudi tokratno kolumno posvetimo potepanju po naši deželi in poiščemo nove primere dobre prakse na področju digitalizacije. Morda boste tako lažje dojeli, kako uporabna in koristna so lahko orodja in znanja s tega področja.

Piše: Katja Beck Kos , Rajzefiber

Kaj lahko rešujemo z novimi digitalnimi znanji? Z digitalnimi znanji in tehnologijami lahko olajšamo izvajanje projektov in vsakodnevnih procesov – za to so primerna prosto dostopna googlova orodja, s katerimi lahko enostavno vzpostavljate skupne koledarje v društvih, soustvarjate promocijska besedila, razpise ali poročila ali vodite skupne sezname potrebščin, članov, financ. Ali se z digitalnimi potrdili in podpisi izognete gneči na uradih in pošti, ko urejate društvene zadeve.

Z novimi tehnologijami lahko uspešneje izvajamo promocijo naših dogodkov (brez velikih finančnih vložkov!), dostopamo do izbranih ciljnih skupin – ciljana promocija prek družbenih omrežij facebook in instagram naredi čudeže in pritegne tako mlade kot tudi ljudi zunaj lokalnega okolja. Z enostavnimi aplikacijami lahko pripravimo QR-kode, ki plakatom, letakom ali razglednicam dodajajo digitalne vsebine od video- ali avdioposnetkov do digitalnih vstopnic na dogodke.

Za oživljanje nesnovne dediščine ali vsebin, ki so zgolj del preteklosti (glej Velenje, potopljena vas), je več kot uporabna tehnologija ‘augmented reality’ (AR) ali obogatena resničnost, ki obiskovalcu dovoljuje vstop v drugo dimenzijo prostora. AR lahko izvajajo obiskovalci s pomočjo pametnih telefonov, programi in aplikacije so finančno dostopni tudi društvom z majhnimi proračunom, da lahko hitro povrnejo sredstva v društveno blagajno. Finančno zahtevnejše so digitalne tehnologije primerne za potopitev v navidezno resničnost ali ‘virtual reality’, ki omogočajo izkušnje, ki jih sicer ne bi mogli doživeti, kot je npr., kako je potovati z ziplineom s Triglava ali kako je biti zver, drevo ali trta. Vendar so tudi ta orodja finančno dostopna širši javnosti (solidna VR-očala stanejo že od 50 evrov naprej). Kaj še čakamo?

Morda pa vas bom o veliki uporabnosti digitalnih znanj hitreje prepričala z vabilom na nekaj domačih dogodivščin. Mojstranski zipline s Triglava, Velenjsko potopljeno vas in Kranjsko čebelo smo vam predstavljali v prejšnjem Lipovem listu, sedaj pa nadaljujemo. 🙂 

Če ste bolni in vam je dolgčas ali je vreme spet slabo, si lahko kar z domačega kavča ogledate izjemno dobro pripravljen virtualni sprehod po Bazi 20, ki je zakopana globoko v kočevskih gozdovih. ‘Sprehodite’ se lahko po s soncem obsijanih gozdovih, vstopate v barake, pregledate in preberete razstavljene materiale.

Ko boste naslednjič obiskali Kozjansko, obiščite veččutno virtualno doživetje, Tradicionalno digitalno izkušnjo v Centru za promocijo vina, kulture in turizma v Banovini v Podčetrtku, kjer boste ob okušanju vina, vonjanju mošta in domačem prigrizku lahko tudi opazovali vinograd v vseh letnih časih, spremljali zorenje grozdov in doživeli trgatev – obiranje grozdja.

Poznate nadvojvodo Janeza in njegovo Ano? Do konca tega leta ju lahko obiščete na Posestvu Meranovo na obrobju Maribora. Tamkajšnji muzej so namreč podprli z digitalnimi vsebinami: prisluhnete lahko posneti zgodbi ustanoviteljev posestva, z VR-izkušnjo preizkusite, kako uspešni ste kot viničar pri škropljenju trte, se odpravite na 360-stopinjski ogled posestva ali si ogledate digitalno animirane predmete iz daljne preteklosti. Ves čas vas bodo spremljali navidezni pogledi gospe in gospodarja Meranovega.

DinaCenter

Za bolj kompleksno virtualno izkušnjo se bo treba odpraviti na drugo stran Slovenije, v center velikih zveri DinaPivka, kjer lahko doživite, kako je biti medved, ris ali volk. S tem spoznavamo življenjsko okolje divjih zveri in lažje razumemo, zakaj je pomembno, da velike zveri ohranjamo ter kako lahko olajšamo sobivanje z njimi. Toplo priporočamo vsem, starejšim od 6 let.

Da ne ostanemo samo na domačih tleh, bi želela omeniti še en primer dobre prakse, ki skrbi za ozaveščanje o pomembnosti dreves v našem ekostistemu in tragediji požiganja gozdov. Gre za virtualno doživetje, ki obiskovalcu omogoča izkušnjo, kako je postati drevo, rasti, živeti v pragozdu in končati v ognju. Po letošnjih dogodkih na Krasu sem prepričana, da bi bila izkušnja tega VR pretresljiva za marsikoga od nas. Avtorja sta srbska umetnica Milica Zec, priznana filmska in VR-režiserka, ter Winslow Porter, VR-izkušnja pa je bila že leta 2019 predstavljena na Festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah. https://www.treeofficial.com/

Ne nazadnje smo v oktobru tudi v mariborskem Rajzefibru lansirali nov spominek/turistični produkt, umetniško oblikovane razglednice, ki so ozaljšane s QR-kodo, v kateri se skriva pripoved o manj znanih lokalnih zgodbah (v nemškem, slovenskem in angleškem jeziku). In še več: v omejenem številu se bodo prodajale tudi kot NFT-ji v kriptovaluti. Zdaj pa že slišim, kako sprašujete: »Kaj pa je to NFT?!« Več o tem v naslednjem Lipovem listu, do takrat pa vabljeni na naša prihodnja srečanja na temo digitalizacije.

Maribor Lost & Found – nove umetniško oblikovane razglednice z avdio/video in NFT nadgradnjo. Fotografija: Matic Ačko.

PUSTI SPOROČILO