Majhna vas na koncu sveta

0
162

Slope so razgibana vas s pestro zgodovino v občini Hrpelje – Kozina. Že od nekdaj so Sloparci radi vabili sorodnike, drage znance in dobre ljudi na obisk, ko so po Sloparskem polju cvetela stotera češnjeva drevesa. »Ko so češnje dozorele, so v vas prišli trgovci s tovornjaki, ki so jim Sloparci prodajali nabrane češnje, posameznik jih je na dan nabral tudi štiristo kilogramov! Naše češnje so nato prodajali v Trstu in na Reki. Ves čas skrbimo, da imamo še vedno veliko češnjevih dreves, leta 2000 smo jih spet posadili 200,« pripoveduje Helena Godina, odlična poznavalka vasi Slope z okolico, sicer pravnica po poklicu.

Helenini predniki so se v 16. stoletju priselili na območje Slop iz Češke. Sloveli so kot gradbeniki – ta tradicija se je ohranila do danes, saj se njen brat Maks še vedno ukvarja s to gospodarsko dejavnostjo. V Slope prihajajo danes obiskovalci, in teh sploh ni malo, tudi zaradi dobrih, izključno domačih kulinaričnih dobrot na izletniški kmetiji pri Damijanu Marsiču, ki goste razvaja na 650 metrih nadmorske višine v Slopah 18, med drugim s svežimi jurčki z žara, lazanjo, pršutom, panceto, dušenim sladkim zeljem, ocvrtimi bučkami, stročjim fižolom in radičem …, predvsem zaradi pestre zgodovine. »Slope so majhna vas na koncu sveta v Brkinih. Na koncu sveta, ker iz Slop naprej v svet ni vodila nobena pot,« pravi Helena Godina in pokaže knjigi avtorice Jolande Pibernik, doma iz Slop (že pokojna), z naslovoma Pravca o Slopah in Po sledeh svojih korenin. Knjigi sta vodnik po običajnih kulturnih in zgodovinskih poteh nekdanjih Sloparcev ter o zgodovini, družbi, gospodarstvu in kulturi te majhne brkinske vasi od davnih do sedanjih časov z zanimivimi in dobrosrčnimi ljudmi.

Jožef Adamič, nekdaj župan Komna, je zaslužen, da ima cerkev spet tri zvonove.

Avtorica je zapisala tudi več zgodb, legend in pravljic. Denimo o znamenitih godcih Žmirc – očeta in njegovih osmih sinovih. »Ti godci so bili po ljudskem izročilu tako cenjeni, da je o njih nastala pravljica. Ko je oče Žmirc umrl, ga sveti Peter ni pustil v nebesa, češ da za pijane in grešne veseljake nebeška vrata niso odprta. A godec Žmirc se ni dal, pred nebeškimi vrati je napravil oštarijo, v kateri je godel in pel, oštarija pa je bila čedalje bolj polna duš, ki se jim sploh ni mudilo v nebesa. Bog je uvidel, da je najbolj modro, da sloparski godci vendarle vstopijo v nebesa in godejo vsako soboto in nedeljo. Od takrat naprej je bilo v nebesih zares lepo.«

Helena Godina, odlična poznavalka vasi Slope, ob njej Pavle Hevka, podpredsednik RTD TZS

Sloparci so skrbno urejali svoje studence in skrbeli za snažnost vodnih zbiralnikov. Čistili so kale, da je bilo dovolj vode tudi za živino in ovce. Najbolj obiskan studenec je bil Mrzlek, voda v njem pa sila zdravilna. Tisti, ki so to vodo uživali, celo za kugo niso zboleli. In še danes je zelo živa legenda o grajskem zakladu. »Kjer je cerkvica Sv. Križa, je nekdaj stal grad. In tam, kjer je grad, je tudi zaklad. Ta zaklad je neki mož davno vsul v votlino na desnem vogalu grajske kapelice, da bi ga namenili za gradnjo nove cerkvice. Veliko kozlov in ovac se je paslo okrog cerkvice, a nobena ni zagrizla v zaklad. Sloparji so neumorno s krampi kopali, da bi našli zaklad, a doslej še nikomur ni uspelo najti. Sploh je prostor okrog cerkvice skrivnosten, v zraku so ostaline davnega, nepojasnjenega …« pripoveduje Helena. So pa v Slopah že zdavnaj imeli naročene tudi Novice, ki so izhajale vsak četrtek zvečer od leta 1924 do druge polovice 1927. v Trstu. Naročnik, pa tudi sodelavec Novic, je bil takratni sloparski župan Jože Počkaj. Tako so Sloparji vedeli, kaj se dogaja pri sosedih in v svetu. »Slovenija ima številne prečudovite in turistično zanimive kotičke, med te zagotovo lahko uvrstimo tudi vas Slope,« meni Karel Vernik, predsednik Republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTDTZS).

Karl Vernik: »V naselju Sveto si vsekakor velja ogledati tudi pokopališče iz prve svetovne vojne.«

Turistični drobnogled je tokrat pot zanesla namreč v brkinsko vas Slope in naselje Sveto v občini Komen. Tudi slednje privablja turiste od blizu in daleč. Največja znamenitost Sveta je cerkev svetega Tilna, ki je eden od najpomembnejših spomenikov sakralne arhitekture v Sloveniji. Cerkev je edinstvena zaradi osmerokotne oblike cerkvene ladje iz leta 1579 in dežnikaste strešne konstrukcije. Ima kar tri nove zvonove, ki jih je dobila v času župana občine Komen Jožefa Adamiča. Naselje, ki ima 207 prebivalcev, se ponaša tudi s petsto let staro lipo!

Besedilo in fotografije: Duša Podbevšek – Bedrač

Na naslovni fotografiji: Znamenita cerkev sv. Tilna v naselju Sveto v občini Komen

 

 

Prejšen članekSmejalna terapija v turizmu: Joga smeha kot edinstveno doživetje za hotelske goste  
Naslednji članekDigitalni lov na zgodbe

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here