Mežica je majhno mesto na severu Slovenije, v preteklosti znano predvsem po rudarjenju, trenutno na turističnem zemljevidu poznano predvsem po podzemlju Pece, ki zagotavlja posebna doživetja v rudniku in rudarskem muzeju.
Vendar Mežica ni samo to. Mežica je poleg svoje bogate zgodovine znana predvsem po čebelarjenju, saj je naše mesto je imelo svojega ‘Antona Janšo’, ki je slišal na ime Rudolf Galob.
Rudolf Galob je bil rojen leta 1900 na avstrijskem Koroškem, vendar je 65 let preživel v Mežici, kjer je ustvaril, soustvaril in zbral veliko različnega gradiva, ki ga je tudi skrbno shranil. Bil je zaveden Slovenec, po poklicu učitelj, nato tudi ravnatelj, prosvetar, po duši čebelar in sadjar. Bil je aktiven član Slovenske podružnične zveze in sodelavec v širšem odboru Čebelarskega društva za Slovenijo. Vse dokumente o zgodovini čebelarjenja med letoma 1921 in 1967 je skrbno shranil, vsa leta je zbiral in shranjeval panjske končnice iz mežiškega okoliša, in prav na tej čebelarski zapuščini temelji ČEBELARSKA ZBIRKA MEŽICA. Izredno lep in bogat muzej je kot stalna razstava odprt od leta 2011 dalje. Ker je Galobova zbirka panjskih končnic ostala v družinski lasti, je vnukinja Rudolfa Galoba, Aleksandra Zrelec, leta 2019 izdala knjigo o zbranih panjskih končnicah z naslovom Čevnice.
Decembra leta 2016 je Mežici pripadel tudi laskavi naslov ‘čebelam najprijaznejša občina’, kar je botrovalo tudi temu, da je občina v sodelovanju s Čebelarsko družino Mežica v letu 2018 v okviru projekta MED-O-VITA uredila tudi čudovito krožno učno čebelarsko pot v dolžini dobrega kilometra po samem centru kraja.
Ker smo imeli odlična izhodišča, je občina Mežica kot prva med koroškimi občinami prepoznala pomen apiturizma in lansko leto izobrazila devet čebelarskih turističnih vodnikov, ki vam poleg zgoraj omenjenih znamenitosti pričarajo pogled v bogato zgodovino Mežice, lahko vam ponudijo dobrote okoliških turističnih kmetij, ogled kraja in znamenitosti pa končajo pri kakem lokalnem čebelarju, ki s svojo bogato strokovno razlago o čebelah in čebeljih pridelkih zaokroži ponudbo.
Ker velja čebelarski turizem za ključni del zelenega gospodarstva in upošteva strategijo razvoja trajnostnega turizma, ki temelji na družbenem, okoljskem in gospodarskem vidiku, se tega predobro zavedamo tudi pri nas.
Osnova za čebelarski turizem je povezovanje. Povezovanje čebelarstev, turističnih ponudnikov, lokalnih skupnosti, turističnih društev, zgodb med posameznimi kraji v regiji ali širše. Prepoznavanje apiturizma na našem koncu se odraža predvsem v certificiranju apiturističnih čebelnjakov, pri čemer tudi naše mesto ne zaostaja več. Poleg degustacij medu in medenih pridelkov lahko pri posameznih čebelarjih vdihavate zrak iz panjev, v ponudbi najdete tudi medeno masažo, masažo za predšolske otroke, sproščanje v čebelnjakih, za vas na vašo željo poskrbijo tudi z individualnimi paketi. Nekateri ponudniki že stopajo korak dlje in se povezujejo v različne mreže (npr. Iter Apium), ki omogočajo, da se obiskovalci zavedajo pestrosti in bogastva Slovenije tudi v čebelarskem pomenu.
V Mežici gre za lep primer razvoja apiturizma, ki je v prihodnosti odvisen tudi od želje, prepoznavanja pomembnosti tega in povezovanja lokalne in širše skupnosti. Ker si tega želimo in imamo radi Mežico, vas vabimo, da nas obiščete in se poslužite tega, kar naš kraj ponuja. In tega ni malo. Obiščite nas, z veseljem bomo ‘brenčali’ z vami.
Besedilo: Katja Peruzzi Bahč
