»O Slivnici vedo ondotni prebivalci marsikaj čudovitega povedati,« je v knjižici Cerkniško jezero iz leta 1898 zapisal Jožef Žirovnik. »Dasi je po zunanji podobi prijazna, vendar je baje polna zlobe in hudobije. Ob času bližnje nevihte se zavije vsa v gosto meglo. Kmalu začno iz globoke jame, ki je na najvišjem vrhu, prihajati – po starem Ijudskem mnenju – toča, nevihta in strele. Še pred 220 leti so hodili duhovniki iz Cerknice blagoslavljat omenjeno jamo, da bi zarotili hudo uro. Velika procesija se je pomikala tja vsako leto na binkoštni ponedeljek. Ko je duhovnik odmolil, pokadil in pokropil jamo z blagoslovljeno vodo, postavili so Ijudje poleg nje mlaj s križem na vrhu. Nekateri so celo metali darove notri, da bi menda utolažili zle moči. Nekdaj so hoteli to jamo zadelati z veliko skalo in zapreti pot toči in nevihti, da bi ne mogla ven. V ta namen so premeknili skalnato ploščo in jo valili proti jami, kar jim uide in drvi skokoma v dolino, kjer podere skoraj cerkvenikovo hišo v Martinjaku. Vzrok vsem tem nesrečam so bile baje čarovnice, ki so prebivale v tej jami …«
Edino, s čimer se v Cerknici še spominjajo legend o coprnicah, je poleg Slivnice vsakoletni pustni karneval, na katerem je coprnica Uršula ena osrednjih pustnih figur (mimogrede, letos bo v nedeljo, 3. marca, ob natanko 12.32!).
Slivnica, 1114 metrov visok hrib nad Cerknico, pa je še zlasti priljubljena izletniška točka s kočo na vrhu in lepim pogledom na Cerkniško jezero ter del preostalega Notranjskega regijskega parka.
M. G.
