Ne spreglejmo svoje edinstvenosti

0
670

Beduini se čudijo Evropejcem, ki v kameli vidijo nekaj posebnega, enako kot mi ne razumemo, zakaj Kitajci slikajo naše (povsem navadne) hiše ali Nizozemci osupnejo, ko pogledajo naše zasnežene vrhove. Tudi Danci ne morejo verjeti svojim očem, ko zagledajo naše gozdove. Oni imajo le enega, in ta je zaščiten!

Včasih moramo res daleč, da nam sprememba pokrajine odpre oči, ki so otopele od tega, kar vidijo vsak dan in v tem ne vidijo več posebnosti.


Slovenija je ena velika posebnost – in pri tem ne mislim na Postojnsko jamo, Blejski otok ali Triglav. Vsak korak, ki ga naredimo po naših travnikih in gozdovih, lahko razkrije toliko posebnosti, da bi jih lahko izvažali in z njimi navduševali tudi druge.

Ko v teh dneh turistične destinacije samevajo, gozdovi in pašniki pa imajo več obiskovalcev, je mogoče čas, da spregledamo in odkrijemo zaklade, s katerimi smo obdarjeni. Pokrajine čemaža v gozdovih, v katere nam je dovoljeno vstopati (kar je naša posebnost!), so veliko narodno bogastvo, temelj naše samooskrbe in tudi potencialni turistični produkt.

Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo dragocene in jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati.
Foto: Sanja Lončar

Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo dragocene in jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati. Regrat, koprive, trpotec, naše trobentice, marjetice, vijolice … Poskusite to najti v Severni Italiji ali v New Yorku. Ne le da so vse to užitne, zdravilne in prehransko bogate rastline, so tudi naša edinstvena pokrajina, ki se je pogosto ne zavedamo.

Enako velja za naše borovnice, gobice, smrekove vršičke, ruševje in še bi lahko naštevala. Če bi jih znali sami videti, bi nam pomagali do boljšega zdravja, večjega veselje in tudi do novih poslovnih priložnosti, ob seveda zavedanju, da je treba do rastlin v naravi dostopati z veliko mero odgovornosti in jih ne brezglavo jemati naravi. Smo del, ki ima vse pogoje za butično zeliščarstvo na najvišjem nivoju. Kakovosti rastlin, ki rastejo v naših hribih, se ne da primerjati s tistim, kar mnoga podjetja gojijo na nepreglednih njivah. In verjemite, da to tujci vidijo bolje kot mi, ki mimo teh zakladov hodimo, ne da bi jih opazili.

Sanja Lončar, zazdravje.net

Prejšen članekPovezovanje društev – primer dobre prakse
Naslednji članekUrejajo svoj kraj in ohranjajo kulturno dediščino

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here